Državna sekretarka na ministrstvu za delo Anja Kopač Mrak in generalna direktorica direktorata za trg dela in zaposlovanje Damjana Košir sta na novinarski konferenci predstavili ključne novosti zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno in odgovorili na očitke nasprotnikov zakona.

Sive ekonomije v Sloveniji od 15 do 25 odstotkov BDP-ja
Anja Kopač Mrak je pojasnila, da različne študije kažejo, da znaša obseg sive ekonomije v Sloveniji od 15 do 25 odstotkov BDP-ja, npr. v Avstriji pa le 7 odstotkov BDP-ja. Ti podatki po njenem kažejo, da imamo velik problem z deležem sive ekonomije, ki že vpliva na delovanje socialne države in izvajanje javnih storitev.

Poudarila je, da je ključni cilj zakona o preprečevanju dela na črno omejitev dela in zaposlovanja na črno z okrepljenim nadzorom in zaostreno kaznovalno politiko. Izpostavila je, da bodo s tem zakonom dali možnost posameznikom, ki delajo na črno, da prijavijo svojega delodajalca, s čimer je ta potem dolžen delavca zaposliti za nedoločen čas in mu plačati prispevke tudi za nazaj.

"Zakon jasno določa izjeme, ki niso delo na črno"
Pojasnila je, da zakon tudi jasno določa izjeme, ki niso delo na črno. Tovrstne izjeme so po njenih besedah sosedska pomoč, delo v lastni režiji, nujno delo ob naravnih in humanitarnih nesrečah in vsako humanitarno, prostovoljno in karitativno delo.

Dodala je, da z zakonom torej ne omejujejo brezplačne medsosedske pomoči, ampak omejujejo možnost posameznikov, ki imajo registrirano dejavnost, da bi nekomu pomagali pri izvajanju taiste dejavnosti, kar naj bi bilo prepovedano tudi z drugimi zakoni, ki urejajo davčno politiko.

"Zakon na področju kmetijstva širi možnost sosedske pomoči"
Dejala je še, da zakon na področju kmetijstva celo širi možnost medsosedske pomoči, saj brezplačne pomoči pri sezonskih delih na kmetijah ne šteje za delo na črno, kot je to določeno v sedanjem zakonu. "Vsak po tem zakonu lahko opravlja to pomoč. Če zakon ne bo sprejet, bo trgatev še vedno delo na črno in kaznovana po veljavnem zakonu," je opozorila.

Kot je povedala, namen zakona ni posegati v solidarnost med sosedi. Na ministrstvu, poudarja, verjamejo, da je zakon dober in da nima škodljivih posledic. Izpostavila je še, da je bil zakon usklajen tako na ekonomsko-socialnem svetu kot tudi s socialnimi partnerji.

"Zakon širi tudi možnost dela v lastni režiji"
Koširjeva je zatrdila, da zakon širi tudi možnost dela v lastni režiji. Obstoječi zakon namreč določa, da lahko delo v lastni režiji opravljajo le sorodniki v ravni vrsti do tretjega kolena, z novim zakonom naj bi se ta možnost razširila na sorodnike v ravni in stranski vrsti do tretjega kolena in še na sorodnike v svaštvu do drugega kolena.

"Podobna zadeva je pri možnosti opravljanja kratkotrajnega dela, ki ga zdaj lahko opravljajo le sorodniki do prvega kolena v ravni vrsti, medtem ko novi zakon možnosti opravljanja tega kratkotrajnega dela širi na več sorodnikov," je povedala.