Vlada, ki je predlagala zakon o preprečevanju dela na črno, o katerem bomo volivke in volivci odločali na referendumu 5. junija, bi morala po njegovem mnenju stopiti nekaj korakov nazaj in se vprašati, zakaj delo na črno sploh nastaja. Slovenci po Mastenovem mnenju nismo nagnjeni k utajevanju davka, ampak najverjetneje čutimo, da nam država preveč pobira.

Najspornejši del zakona o preprečevanju dela na črno je, vsaj za nasprotnike, omejevanje sosedske pomoči. Zagovorniki zakona pravijo, da bodo s tem omejili delo na črno, nasprotniki pa, da bodo tako ljudje, ki so prizadeti zaradi krize, še bolj prizadeti. Kaj menite vi?
Dejstvo je, da smo prišli v situacijo, ko se pri predlogu takšnega zakona prerekamo o tem, ali je preprečevanje medsosedske pomoči slaboumno z vidika tega, da bo potem nekdo, ki nudi neko nedolžno pomoč, tvegal postopek v primeru davčnega prekrška. To samo pomeni, da je nekaj narobe z davčnimi spodbudami v naši državi. Če nekdo meni, da je delo na črno tako velik problem, potem se mora vprašati, zakaj to nastaja, zakaj nekdo noče plačevati davkov. To definitivno ni zaradi tega, ker bi bili Slovenci inherentno nagnjeni h korupciji in utajevanju davka, ampak verjetno zaradi tega, ker čutimo, da nam država preveč pobira.

Nekdo, ki to predlaga in pripelje do takšne točke, kot se pogovarjamo zdaj, bi moral po mojem mnenju stopiti nekaj korakov nazaj in se vprašati, ali ne bi bilo mogoče najti nekih drugačnih stimulacij, ki bi ljudi spodbudile, da legalno delajo in zaradi tega plačujejo davke, ne pa da se bomo zdaj lovili o tem, ali mi lahko sosed pomaga zaliti travo ali ne.

Kako bi torej po vašem mnenju morali preprečevati delo na črno? O davčnih in drugih spodbudah ste že govoril. Bi bil po vašem mnenju potreben učinkovitejši nadzor? Se vam zdi, da bo 170 carinikov, ki bodo tudi prevzeli delo inšpektorjev, dovolj?
Ne vem, ali jih je dovolj, meni se zdi, da je 170 inšpektorjev za takšno delo preveč, ker 170 inšpektorjev stane, njihove plače je treba zagotoviti in vprašanje je, ali bo izplen tega zadosten za pokritje stroškov. Verjetno bi bilo pametneje, če bi teh 170 ljudi počelo kaj bolj produktivnega. To bi bilo mogoče, če bi bili stimulirani, da bi opravljali bolj produktivno delo ob nizkih davčnih obremenitvah, kar bi bilo za celotno državo bistveno boljše. Oni bi imeli delo, drugi ljudje bi plačevali davke in tako naprej.

V Sloveniji velja tradicija "prijateljske" gradnje hiš, zato me zanima, kako bi morali po vašem mnenju urediti sosedsko pomoč?
Jaz mislim, da te tradicije že dolgo ni več. Ko so ljudje lahko hodili v službo, da so se tam odpočili in so bili ob 14.00 doma, ko so se že vrteli mešalci in je cela vas zalivala plošče in polagala streho - ti časi so že zelo mimo. Mislim, da je problem pri gradnji nepremičnin ta, da so se zaradi raznih interesov ustvarjale velike omejitve pri gradnjah, ki so napihnile cene, zato vam tudi sosedska pomoč ne pomaga priti ceneje do rešitve svojega stanovanjskega problema. Zaradi tega so omejitve pri gradnji, ki jih postavljajo, tj., kaj je mogoče v lastni režiji in kaj ne, bolj potuha obrtniškemu in gradbenemu cehu, ki preprečuje, da bi nekdo nekaj dobil, ne da bi za to plačal. Izogibanje plačilu, neizdajanje računov je posledica tistega, kar sem že omenil. Davkov je preveč.