Finančni ministri držav z evrom so potrdili, da bo Grčija do 15. julija lahko črpala peti obrok posojila v okviru lani dogovorjenega 110-milijardnega mehanizma finančne pomoči tej prezadolženi državi. Višina tokratnega izplačila držav z evrom je 8,7 milijarde evrov, slovenski prispevek pa znaša 26,5 milijona evrov. Celotna peta tranša posojila sicer znaša 12 milijard evrov, Mednarodni denarni sklad (IMF) pa naj bi izplačilo preostalih 3,3 milijarde evrov sredstev odobril v naslednjih dneh. Omenja se, da naj bi to storil 8. julija.

Odločitev evroskupine je prinesla olajšanje na globalne trge, saj bi sicer Grčiji grozila delna nesposobnost poravnavanja obveznosti oziroma "selektivni default", ki bi svet lahko pahnil v novo finančno krizo.

Še veliko dela pa čaka države pri pogajanjih za dodatni sveženj finančne pomoči, ki naj bi znašal do 120 milijard evrov. Nekatere države namreč želijo, da bi pri tem svežnju del bremena nosili tudi zasebni vlagatelji oziroma upniki, in sicer tako, da bi privolili v prostovoljno podaljšanje zapadlosti njihovega dela grškega dolga.

Posojila pretvoriti v 30-letne obveznice
Francija, katere banke imajo v svojem portfelju znaten delež grškega dolga, je med drugim predlagala, da bi posojilodajalci svoja posojila Grčiji pretvorili v nove 30-letne obveznice. Tako bi Grčiji dali več časa, da uredi svoje finančno stanje. Francosko bančno združenje je kot mogočo rešitev predlagalo tudi, da bi francoske finančne institucije 90 odstotkov prilivov z naslova njihovih v bližnji prihodnosti dospelih grških obveznic investirale v nove petletne državne obveznice.

V Standard & Pooru, ki velja za eno vodilnih bonitetnih agencij na svetu, še pravijo, da bi tako ena kot druga možnost po njihovih merilih verjetno privedla do "selektivnega defaulta" Grčije. Čeprav grški dolg v vrednosti 330 milijard evrov verjetno ne bi mogel povzročiti nove svetovne finančne krize, pa bi grški "default" lahko spodbudil bankrote drugih močno zadolženih članic evroobmočja, predvsem Portugalske, Irske, Italije in Španije. To bi seveda pripeljalo do močnega padca vrednosti evra, ki je že ob napovedi S & P-ja v razmerju do ameriškega dolarja izgubil 0,1 odstotka vrednosti.

Nove in nove naloge Atenam
Ministri evroskupine bodo pogovore o dodatnem svežnju nadaljevali na rednem zasedanju 11. julija, končni dogovor pa je najverjetneje pričakovati šele septembra. Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je dejal, da Berlin od Aten pričakuje, da bodo uresničile svoje obveze, med drugim tudi to, da bodo takoj začele privatizacijo.