Oktobra 1995 je vlada sprejela sklep o ugotovitvi državnega deleža v družbenem kapitalu Telekoma Slovenije, ki je znašal 73,81 odstotka. Konec leta 1997 je bil po sprejetju zakona o telekomunikacijah sprejet vladni sklep o preoblikovanju Telekoma Slovenije v javno podjetje, delniško družbo s petčlansko upravo.

Sredi leta 1998 je potekal drugi krog notranjega odkupa Telekomovih delnic, konec leta pa je bila sklicana prva skupščina delničarjev, na kateri je bil imenovan nadzorni svet.

Prve ideje o privatizaciji
Leta 2000 se pojavijo prve ideje o privatizaciji Telekoma. Svetovalno podjetje Pricewaterhousecoopers (PWC) je pripravilo tri različne modele privatizacije, z različnimi investitorji in političnimi posledicami. Prvi model je predvideval kombinacijo strateške prodaje, izdajo novih delnic in javne ponudbe delnic z ohranitvijo večinskega lastništva države. Državni delež naj bi se znižal na 50 odstotkov + 1 delnico, v naslednjih 2 – 3 letih pa naj bi padel pod 50 odstotkov. Drugi model je predvideval takojšnje znižanje državnega deleža pod 50 odstotkov, tretji model pa prodajo manjšinskega ali večinskega deleža Telekoma strateškemu partnerju.

Zaradi neugodnih razmer na svetovnem telekomunikacijskem trgu, ki so se še poslabšale po terorističnih napadih na ZDA, je vlada leta 2001 začasno ustavila proces privatizacije. Delnice Telekoma Slovenije naj bi na Ljubljanski borzi začele kotirati junija 2002, vendar je vlada namero uprave Telekoma zamrznila do sprejetja modela privatizacije.

Avgusta 2007 je bil nato objavljen mednarodni poziv za prodajo 49,13-odstotnega deleža v Telekomu Slovenije. Prispelo je 12 nezavezujočih ponudb, v drugi krog se uvrstilo sedem ponudnikov, luksemburško-ameriški sklad CEP III/(Carlyle), avstralska Macquarie Bank, Hrvatski Telekom, madžarski Magyar Telekom (oba v lasti Deutsche Telekoma), Oger Telecom iz Združenih arabskih emiratov, britansko-nemški konzorcij Bain Capital & Axos Capital, ki se mu je pridružilo še podjetje BT Globalne storitve in islandski Skipti, ki v začetku leta 2008 postaneta glavna tekmeca po oddaji zavezujočih ponudb.
Drugi krog privatizacije
Prva vlada Janeza Janše je leta 2005 ponovno obudila idejo o privatizaciji največjega slovenskega telekomunikacijskega operaterja, ki je imel v popolni lasti tudi operaterja mobilne telefonije Mobitel in ponudnika internetnih storitev Siol. Delovna skupina je pripravila predlog o privatizaciji Telekoma kot skupine in za čimprejšnjo uvrstitev njegovih delnic na borzo. Država bi obdržala četrtino in eno delnico Telekoma, približno 49-odstotni delež pa naj bi odprodali. Prodaja naj bi bila končana v treh letih. Delnice Telekoma so bile uvrščene na Ljubljansko borzo oktobra 2006. Cena delnice se je v prvem mesecu kotiranja gibala med 285 in 300 evri.

Ponudba konzorcija Bain Capital & Axos Capital & BT ni bila v skladu s tedaj novo slovensko "protitajkunsko" zakonodajo, saj so želeli 49,13 odstotka Telekoma kupiti z zastavitvijo njegovih delnic. Islandski Skipti je za delnico Telekoma sprva ponudil 340 evrov, nato pa ponudbo izboljšali na 400 evrov. Vendar je njegov predlog vključeval »navzkrižno lastništvo«, po katerem naj bi Telekom kupil islandskega operaterja, nato pa bi Skipti skupaj s partnerji odkupil večinski delež Telekoma. Vrednotenje družbe PWC, ki ga je opravila v imenu Telekoma, naj bi tedaj pokazalo, da je vrednost Skiptija močno precenjena. Po zapletih znotraj koalicije je marca 2008 komisija za privatizacijo vladi predlagala, da zavrne ponudbi obeh ponudnikov in ustavi postopek privatizacije.

Privatizacija št. 3
Slovenijo in tudi večino južnih držav EU-ja je ob prelomu prvega desetletja novega tisočletja prizadela finančno gospodarska kriza. Po ciprski krizi je postalo zadolževanje Slovenije na mednarodnih trgih izjemno drago in da bi se izognili trojki iz Bruslja, se je vlada Alenke Bratušek zavezala, da bo ponovno privatizirala nekatera državna podjetja.

Vlada je februarja 2013 sprejela klasifikacijo naložb, po kateri naj bi v Telekomu obdržala 25 odstotkov plus eno delnico. Junija 2013 so tudi poslanci DZ-ja dali soglasje k prodaji deležev države in državnih družb v 15 podjetjih (Adria Airways, Aero, Elan, Fotono, Helios, Aerodrom Ljubljana, Adria Airways Tehnika, Nova Kreditna banka Maribor, Telekom Slovenije, Cinkarna Celje, Gospodarsko razstavišče, Paloma, Terme Olimia bazeni, Unior in Žito).

Aprila 2014 je slovenska odškodninska družba (SOD) v imenu države ter družb v državni lasti, objavila vabilo za morebitnim interesentom za nakup 75,58-odstotnega deleža Telekoma. Po padcu vlade Bratuškove so bili zamrznjeni vsi privatizacijski postopki. Ponovno jih obudi vlada Mira Cerarja in decembra je nezavezujoče ponudbe po neuradnih informacijah oddalo osem interesentov: ruski MTS, turški Turkcell, nemški Deutsche Telekom ter finančni skladi Apollo Global Management, Cinven, CVC Capital Partners, PPF Group, Apax, Bain Capital in Providence Equity Partners

Vlada naj bi po poročanju nekaterih medijev želela od prodaje iztržiti sedemkratnik Telekomovega EBITDA oziroma 1,6 milijarde evrov, kar bi pomenilo, da bi prevzemna cena znašala 245 evrov na delnico. Borzni analitiki so tedaj menili, da je to nemogoče, in prevzemno ceno postavljali med 160 in 200 evri, kar naj bi bil zelo dober izkupiček.

Po izteku roka za oddajo zavezujočih ponudb aprila 2015 se izkaže, da se za nakup Telekoma zanima zgolj en sam ponudnik, britanski naložbeni sklad Cinven. Za delnico naj bi ponujal 110 evrov takoj, dodatnih 15 evrov naj bi bilo odvisnih od razpleta odškodninskih tožb, še pet evrov pa od tržnega položaja družbe. Ob ceni 130 evrov za delnico bi bila skupna vrednost prodaje tričetrtinskega deleža Telekoma skoraj 640 milijonov evrov.

"Pingpong" med vlado in SDH-jem
Uprava in nadzorni svet slovenskega državnega holdinga (SDH) sta prejšnji četrtek presodila, da je prodaja Telekoma primerna in ekonomsko utemeljena. Vendar pa nadzorniki niso dali soglasja k prodaji Telekoma, temveč so predlagali upravi, da skliče skupščino in ji predloži v soglasje predlog za prodajo Telekoma.

Vlada je v nedeljo razrešila še oba izpostavljena pomisleka glede mehanizma razdelitve tveganj ter glede pojma strateškega lastnika in organom SDH-ja naložila, da nadaljujejo postopek prodaje večinskega deleža v Telekomu Slovenije. Nadzorni svet SDH-ja bo o vnovič odločal o prodaji na seji, ki se bo začela ob 17. uri.