Predsednica upravnega odbora banke SKB Cvetka Selšek je na zaključnem dejanju Dni slovenskih bančnikov na Brdu pri Kranju opozorila, da bomo probleme realnega in bančnega sektorja v Sloveniji lahko rešili le tako, da si jih odkrito priznamo, analiziramo in skupaj rešujemo. Po njenem mnenju so slovenska podjetja prezadolžena, banke pa so središče problema, ker imajo težave s kapitalom.

"Ekstremno nujno je razreševanje problemov prezadolženih podjetij, ki ne ustvarjajo zadosti denarnega toka za povračilo kreditov, in zaseženih delnic, ki jih je treba dezinvestirati," je ocenila Selškova. Ob tem je opozorila, da bo finančno prestrukturiranje potrebno prej, kot smo si pripravljeni priznati, ob čemer bo potrebna tudi sprememba insolvenčne zakonodaje. Hkrati se moramo sprijazniti z dejstvom, da kriza ne bo kratka.

Vsi želijo vpliv, nihče ne priskrbi kapitala
V zadnjem obdobju poteka vrsta finančnih prestrukturiranj podjetij, pri čemer niti lastniki, niti upniki, niti uprava nimajo natančno opredeljene vloge. Lastniki želijo ohraniti ves vpliv v podjetju, čeprav niso sposobni zagotoviti dodatnega kapitala, in z minimalno dokapitalizacijo pogosto le odlagajo stečaj.

V združenju Manager je tako nastala pobuda za oblikovanje skupnih načel razreševanja prezadolženosti, ki med drugim opozarja, da je treba ne le finančno ampak tudi poslovno prestrukturiranje ter da je treba vse faze prestrukturiranja dolgov podjetja izvesti hitro in brez odlašanja. Bistveno pa je, da se podjetju, ki je v stiski, ne dela dodatna škoda. "Ključno je, da se banke tega lotimo zelo konstruktivno. S tem se bomo izognili številnim kritikam, ki sedaj letijo na banke, ker se noče pogledati resnici v oči in ker se problemov ne načenja na pravem mestu," je poudarila Selškova.

"Ključno za nas bančnike je, da ne odbijamo vseh napadov na nas, ampak da delamo in da bodo naša dejanja pomagala Sloveniji in podjetjem," je še dejala in pozvala tudi Banko Slovenije, naj več pozornosti nameni analiziranju prezadolženosti slovenskega gospodarstva.

"Rešitev ne bo več odvisna od naših sposobnosti"
Tomaž Košak iz Banke Slovenije je opozoril na problem upada kreditiranja realnega sektorja in na visoke obrestne mere. Te so posledica relativno visokega deleža grosističnega financiranja slovenskih bank prek vrednostnih papirjev ali zadolženosti pri tujih bankah. Razlog je tudi izredno neugoden depozitni nivo. "Problem je ta, da rešitev ne bo več odvisna od naših sposobnosti spreminjanja poslovne politike bank, ampak bo ta dinamika vsiljena s strani pogojev refinanciranja v tujini," je opozoril in dodal, da zaradi prevalitve bremena poslabševanja kreditnega portfelja bank kot posledice preteklih odločitev prek slabših pogojev za kreditiranje odvrača dobre nove komitente, ki si tako raje izposojajo denar v tujini.

"Kazalniki kreditnega tveganja v slovenskih bankah bodo ostali daljše obdobje na teh neobetavih ravneh," ocenjuje Košar in poudarja, da je s tem motiv tujih vlagateljev v kapital bank bistveno manjši, kot to velja za tujino. Rešitev vidi predvsem v zniževanju davčnih pogojev obravnave slabitev in ostalih oblik reševanja ter v načinu, kako dejavno razreševati ta slaba posojila oziroma dolžnike.