Na ministrstvu so spomnili, da je ključna razlika med Slovenijo in Ciprom že to, da je moral Ciper predvsem zaradi težav bančnega sistema zaprositi za finančno pomoč. Izpostavili so tudi precejšnje razlike med samima bančnima sistemoma.

Bilančna vsota slovenskega bančnega sistema, merjena v odstotkih bruto domačega proizvoda (BDP), je lani dosegla 135 odstotkov, medtem ko na Cipru znaša okoli 800 odstotkov ciprskega BDP-ja. Ciper ima tudi zelo ugodno obdavčitev vlagateljev, kar je privabilo številne tujce, da so svoj denar deponirali v bankah te otoške države.

Tujih vlagateljev pa je v slovenskih bankah le za vzorec - nebančni finančni subjekti iz tujine so imeli v slovenskih bankah na primer vlog za manj kot en odstotek vseh finančnih obveznosti bank, pravijo v Banki Slovenije.

Prebivalci pospešeno varčujejo
V isti sapi na centralni banki zagotavljajo, da so denarne vloge varne, njihovo gibanje pa stabilno. Gospodinjstva in neprofitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva, so imeli konec januarja v slovenskih bankah za 15,16 milijarde evrov vlog oz. 43 odstotkov BDP-ja. Preostalih vlog v slovenskih bankah je bilo v istem obdobju za približno 23,5 milijarde evrov oz. 66 odstotkov BDP-ja.

Gospodinjstva pa od novembra lani postopoma povečujejo obseg denarnih vlog, samo v januarju se je povečal za več kot 100 milijonov evrov. Za jamstvo vlog sicer velja sistem solidarnega jamstva.

To pomeni, da bi v primeru začetka stečaja nad eno izmed bank ali hranilnic, vse banke in hranilnice, razen tiste v stečaju, poravnale znesek sorazmerno z deležem zajamčenih vlog, ki ga imajo. Če ne bi zmogle vplačati zadostnih sredstev za izplačilo zajamčenih vlog, bi ta začasno zagotovila država in jih naknadno izterjala od bank v pripadajočem deležu.