"Glavno gonilo gospodarske rasti bo ob sicer solidni rasti izvoza predstavljalo domače povpraševanje. Rast gospodarske aktivnosti bo še naprej presegala povprečno rast v evrskem območju, s čimer se bo nadaljevalo dohitevanje najrazvitejših članic," so ocenili analitiki Banke Slovenije (BS).

Kot so pojasnili v publikaciji Napovedi gospodarskih gibanj, se bo dohitevanje nadaljevalo zato, ker so bo BDP kumulativno do leta 2022 povečal za več kot 10 odstotkov, kar je okoli pet odstotnih točk več kot v evrskem območju.

Tveganja, ki spremljajo napovedi, so v mednarodnem okolju povezana zlasti z razmerami v svetovni trgovini. "Ta bi se lahko ob novih protekcionističnih ukrepih in poslabševanju geopolitičnih razmer dodatno upočasnila," so opozorili.

Dolgotrajnejša negotovost bi se po njihovem mnenju lahko začela izraziteje kazati tudi v upadu aktivnosti v storitvenih dejavnostih, ki so sicer manj odvisne od tujega povpraševanja, in na trgu dela. Geopolitična trenja v državah proizvajalkah nafte bi se lahko odrazila v višji rasti cen energentov.

Delovno intenzivne panoge z nizko dodano vrednostjo
Ob stabilizaciji razmer v zunanjem okolju, ki jo odraža krepitev tujega povpraševanja proti koncu obdobja napovedi, se pričakuje postopna oživitev investicijske aktivnosti podjetij, zlasti v opremo in stroje. Zadnje predstavlja pričakovan odgovor podjetij na izziv nizke rasti produktivnosti. Ta sicer odraža strukturo slovenskega gospodarstva, ki še vedno v precejšnji meri temelji na delovno intenzivnih panogah z nizko dodano vrednostjo.

Skupno rast investicij bodo v celotnem obdobju napovedi krepile investicije države, ki bodo odvisne predvsem od hitrosti izvajanja večjih infrastrukturnih projektov in uspešnosti črpanja evropskih sredstev. "Rast potrošnje države bo v celotnem obdobju napovedi ostala zmerna," so ocenili in dodali, da bo končna potrošnja države v obdobju napovedi rasla povprečno okoli 1,8 odstotka letno.

Na trgu dela bodo razmere ostale ugodne, pri čemer se ob izzivih staranja prebivalstva vse bolj kažejo strukturna neskladja. Ta se ob nizkih stopnjah brezposelnosti v zadnjem obdobju odražajo v pomanjkanju ustrezne delovne sile, v obdobju napovedi pa tudi v zmernejši rasti zaposlenosti.

Rast plač in še naprej ugodni pogoji financiranja bodo omogočali rast domačega povpraševanja in uvoza blaga in storitev. Rast plač bo zaradi enkratnih dejavnikov visoka predvsem v letošnjem in prihodnjem letu, nato pa se bo postopoma umirjala proti štirim odstotkom.

Izvoz še vedno raste
Ob postopoma hitrejši gospodarski rasti evrskega območja in drugih pomembnejših trgovinskih partneric se pričakuje tudi solidna rast izvoza. "Takšna gibanja v menjavi s tujino se bodo odražala v pozitivnem prispevku neto izvoza k skupni rasti BDP-ja, vendar pa bo ta precej manjši kot v zadnjih letih. Presežek na tekočem računu plačilne bilance se bo ohranjal na ravneh blizu šestih odstotkov BDP-ja," so navedli.

Inflacija bo zaradi nižjih prispevkov rasti cen hrane in energentov letos 1,7-odstotna, nato pa se bo okrepila in gibala okoli dveh odstotkov. S krepitvijo domačih cenovnih pritiskov se pričakuje pospešek osnovne inflacije. Ob naraščanju stroškov dela se bodo povečevale predvsem cene storitev, medtem ko bodo cene v menjalnih dejavnostih ob večji konkurenci rasle nekoliko počasneje. Visoka rast plač bo storitveno inflacijo tako ohranjala nad tremi odstotki.

Tabela: Napovedi gospodarske rasti (v odstotkih)