Sibil Svilan je v svojem nagovoru na dogodku Stičišče znanja izpostavil številne smernice v sodobnem svetu, ki bodo vplivali tako na gospodarsko kot politično prihodnost.

Poplava informacij, tehnološki napredek, strukturne spremembe v svetovni trgovini, propadanje multilateralizma, spremembe na trgu dela, v okolju in v politiki centralnih bank so le nekatere od njih. "Akumulacije različnih negotovosti so pripeljale do tega, da je stanje drugačno kot pred leti," je poudaril.

Pri tem ne gre za cikle, ampak za strukturne spremembe, nekateri menijo, da celo za kolizijo vrednot in civilizacij, je poudaril Svilan. "To pa zahteva drugačno obliko delovanja," je spomnil in dodal, da bodo te spremembe še posebej močno prizadele manjše države.

"Zato skuša SID banka s svojimi finančnimi instrumenti in svetovanjem omogočiti lažje odločanje in ponuditi več možnosti za upravljanje tveganj. Da lahko financirate in zavarujete svoje posle doma in v tujini. Hkrati vas spodbujamo, da spreminjate svoje poslovne modele," je navzočim predstavnikom podjetij sporočil Svilan.

Kaj za Evropo in svet pomeni Lagardova

Na konferenci so se med drugim spraševali, kako bo pod novo predsednico Christine Lagarde delovala Evropska centralna banka (ECB). Generalni direktor podjetja Re-Define Sony Kapoor je menil, da je bilo med padanjem obrestnih mer soglasje med politiko in centralnimi bankami enostavno. Ko pa banke nehajo ustvarjati razmere, ki jih želijo politiki, njihova neodvisnost postane bolj vprašljiva.

Tudi odnos med Lagardovo in novo predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen bo težji, kot je bil v prejšnji zasedbi. A če bosta imeli instituciji približno enako vizijo, bo šlo, je prepričan govornik.

Sorodna novica Zelena luč za Evropsko komisijo z Ursulo von der Leyen na čelu

Ob tem je opozoril, da prihaja nov finančni šok oz. ohlajanje gospodarstva, hkrati pa imamo občutno manj prostora za proticiklične politike. Prav tako je ogrožena politična sredina, ki bi lahko sprejemala zdrave nacionalne odločitve, težavnejša pa bo tudi koordinacija na svetovni ravni.

Nekdanji glavni ekonomist in član izvršnega odbora ECB-ja Otmar Issing je medtem menil, da moramo Lagardovi "dati priložnost". Medtem ko je njenemu predhodniku Mariu Draghiju pripisal "skoraj nemško disciplino", bo Lagardova s svojo očarljivostjo verjetno predstavljala dobrodošlo spremembo v svetu banke, je dejal. Izrazil pa je upanje, da ECB ne bo korakal po nareku finančnih trgov kot doslej.

Gaspari: ECB je neučinkovit pri obrestni meri

Ekonomist in nekdanji guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari je opozoril, da je ECB v luči kvantitativnega sproščanja postajal vse bolj intervencionističen in se spreminja v politično institucijo. Izbirati mora namreč, katere instrumente bo odkupil, od koga in pod kakimi pogoji. "ECB je neučinkovit pri osnovnem instrumentu, obrestni meri," je opozoril in dodal, da bo moral ob nadaljevanju odkupovanja obveznic ECB od nekaterih držav odkupovati več kot od drugih, kar bo pripeljalo do konflikta med članicami.

Gaspari sicer ne pričakuje krize v smislu recesije, ampak v smislu stagnacije. Evropo in njeno monetarno politiko pa čez tri, štiri leta vidi "tam, kjer je danes".

Svilan pa je poudaril, da bomo morali spremeniti nekatera merila, ki so bila orodje zadnjih 50 let, tudi denimo maastrichtske glede javnih financ. Opozoril je na pomen okolja oz. narave in poudaril, da javnega dolga države morda ne bi smeli presojati le po tem, koliko znaša, ampak tudi po tem, kam ga država usmerja in kakšne učinke bo prineslo tako zadolževanje.

Podjetja je Svilan pozval, naj se usmerijo v modele krožnega gospodarstva. Le to lahko tudi globalno spremeni odnose oz. prinese možnosti Evropi v tekmi proti ZDA in Kitajski. Strinjal pa se je, da se stvari ne bodo spremenile v nekaj letih, ampak jih bomo morali reševati desetletja. "A to ne sme voditi v pasivnost, kvečjemu obratno," je poudaril.