V okviru načrtovanih ukrepov za znižanje javnofinančnega primanjkljaja in uravnoteženje javnih financ opozicija in socialni partnerji opozarjajo tudi na pomen ukrepov na prihodkovni strani, kjer med drugim predlagajo zvišanje DDV-ja.

Banka Slovenije navaja, da je zvišanje davkov eden od možnih načinov fiskalne konsolidacije. Pri tem poudarjajo, da velja davek na dodano vrednost (DDV) kot davek na porabo za enega izmed davkov z manj negativnimi učinki na gospodarsko dejavnost. Slovenija je sicer ena izmed devetih članic EU-ja, ki po letu 2007 še niso dvignile DDV-ja, pojasnjuje Banka Slovenije.

Prijazno do proračuna
Prihodki iz pobranega DDV-ja predstavljajo v Sloveniji dobrih osem odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). Po ocenah ministrstva za finance bi se v primeru zvišanja znižane in osnovne stopnje DDV-ja za eno odstotkov točko prihodki proračuna povečali za dobrih pet odstotkov oz. za okoli 0,6 odstotka. Pri zvišanju osnovne stopnje za dve odstotni točki pa bi se prihodki proračuna zvišali za osem odstotkov oz. za okoli 0,7 odstotka BDP-ja.

Večji del lahko odpade na porabnika
Kratkoročno se sicer z zvišanjem DDV-ja gospodarske dejavnost kratkoročno upočasni, na dolgi rok pa to pozitivno vpliva na stanje javnih financ. Gospodinjstva v večini primerov zvišanja DDV-ja na kratek in dolgi rok trošijo manj. Prenos višje stopnje DDV-ja v cene je večinoma le kratkoročen in znaša med 30 in 90 odstotki, še navaja Banka Slovenije.

Banke v prvih dveh mesecih z 29 milijoni evrov dobička pred davki
Slovenske banke so v prvih dveh mesecih leta ustvarile 29 milijonov evrov dobička pred davki, kar gre pripisati predvsem dejstvu, da so bile oslabitve in rezervacije s 66 milijoni evrov za polovico nižji kot v enakem obdobju lani, ugotavlja Banke Slovenije.

Ob tem opozarjajo, da je bilo medletno znižanje predvsem posledica visokih oslabitev in rezervacij v lanskem februarju in da so stroški rezervacij v bančnem sistemu še vedno sorazmerno visoki. V prvih dveh mesecih so tako znašali 31 odstotkov bruto prihodka bank.

Posojila nebančnemu sektorju so zaradi več posojil državi v primerjavi z januarjem narasla za 165 milijonov evrov, medtem ko je bila vrednost posojil v medletni primerjavi še vedno za 3,8 odstotka nižja.

Tujci že posojajo
Vrednost posojil nefinančnim družbam se je februarja v primerjavi z lanskim februarjem znižala za šest odstotkov, kar je nekoliko manj kot januarja. Upad je posledica manjšega kreditiranja slovenskih bank, saj so banke v tuji lasti povečale obseg posojil podjetjem.

Na začetku leta je predvsem zaradi zmanjšanega kreditiranja velikih domačih in tujih bank za skupaj 72 milijonov evrov upadel tudi obseg posojil gospodinjstvom, medletna dinamika rasti pa je upadla z osem na dva odstotka.

Država dviga denar, Slovenci ga polagajo
Banke so februarja v tujini odplačale za 168 milijonov evrov dolga, vloge nebančnega sektorja pa so se februarja znižale za 396 milijonov evrov, predvsem na račun znižanja vlog države. Ta je februarja načrtno zmanjšala obseg vlog za 548 milijonov evrov. Vloge gospodinjstev so se medtem v zadnjih treh mesecih skupno zvišale za 238 milijonov evrov.

Bilančna vsota bančnega sistema se je februarja zmanjšala za 556 milijonov evrov, v medletni primerjavi je bila skupna bilančna vsota manjša za 4,5 odstotka.