"Ljudje imajo pravico zaprositi na banki za t. i. moratorij, kar pomeni, da začasno zaustavimo plačevanje obresti in glavnice posojila ali samo enega od tega. Doba odplačevanja posojila se s tem podaljša ali pa je pozneje malce višji mesečni obrok. Tisti, ki so v hudih stiskah, morajo nujno odreagirati, in nikar ne čakati na delodajalca oziroma ukrepe sproščanja," je v oddaji Svetovalni servis na Radiu Slovenija svetovala finančna svetovalka Ana Vezovišek.

V prvem valu epidemije lansko pomlad je namreč država pomagala vsem, ki so izgubili delo ali morali na čakanje, tudi tako, da je omogočila moratorij za odplačevanje posojil. Posamezniki in tudi pravne osebe so lahko zanj zaprosili za obdobje največ 12 mesecev. Ukrep se je podaljšal s PKP 7, in sicer za devet mesecev. A tega niso mogli uporabiti tisti, ki so za moratorij zaprosili že v prvem valu.

Za odlog zaprosilo več kot 24.000 posojilojemalcev

Banke in hranilnice so po podatkih, ki jih je objavila Banka Slovenije, od aprila lani do marca letos moratorije odobrile 24.028 posojilojemalcem. To predstavlja skoraj 85 odstotkov vloženih prošenj. Daleč največ vlog so komitenti oddali v mesecih po razglasitvi epidemij, torej spomladi in novembra lani.

A za tiste, ki so to možnost izkoristili že ob začetku epidemije, se bo moratorij v prihodnjih mesecih iztekel. Odpuščanja in nižje plače so marsikoga postavili v nezavidljiv položaj, ko kljub odlogu ne zmore plačevati svojih posojilnih obveznosti. Zveza potrošnikov Slovenije je že pozvala vlado, naj podaljša možnost odloga plačevanja posojil do konca leta. Na ministrstvu za finance odgovarjajo, da so odvisni od evropskih smernic.

Ministrstvo s pobudo evropskim regulatorjem

"Pri iskanju mogočih rešitev glede podaljšanja odlogov posojil je med drugim treba upoštevati tudi vprašanje regulatorne obravnave odlogov posojil, saj to vpliva ne le na oblikovanje dodatnih oslabitev oziroma rezervacij bank, ampak tudi na bonitetno razvrščanje posojilojemalcev, kar pa je pomembno za njihove nadaljnje možnosti dostopa do financiranja. Zato smo na Evropski bančni organ (EBA) že 23. marca 2021 naslovili pobudo za spremembo smernic, ki omogočajo prožnejšo regulatorno obravnavo odlogov kreditov. Na podlagi takšnih smernic bi banke lahko odobravale odloge posojil, ne da bi pri tem prišlo do omenjenega vpliva na kapitalski položaj bank ter bonitetno razvrstitev kreditojemalcev," so nam pojasnili.

Lahko pa same banke kadar koli odložijo plačilo obveznosti iz posojilnih pogodb, seveda pa bi ob spremembi smernic EBA to lahko storile, ne da bi pri tem prišlo do vpliva na kapitalski položaj bank ter bonitetno razvrstitev posojilojemalcev. "Zaradi dolgotrajne epidemije pričakujemo, da se bodo pri EBI-ju v razumnem času zgodile spremembe teh bančnih predpisov," še pravijo na ministrstvu.

Od bank pričakujejo, da aktivno pristopijo k reševanju težav posojilojemalcev

Ker banke po podatkih Banke Slovenije trenutno razpolagajo z visoko kapitalsko ustreznostjo, pa na ministrstvu za finance pričakujejo, da bodo posojilojemalce, ki jih je epidemija najbolj prizadela, obravnavale individualno. "Menimo, da je primerno, da banke pri tem upoštevajo specifičnost položaja posojilojemalcev in najdejo dogovorno rešitev za odlog njihovih obveznosti iz posojilnih pogodb, ne glede na to, ali je bila možnost odloga že uporabljena. Dogovorna rešitev je v interesu tako posojilojemalca kot tudi banke."

Podobno sporočilo je v ponedeljek objavila tudi Banka Slovenije, ki po koncu ukrepa obveznega moratorija od bank pričakuje presojo vseh alternativ pri razreševanju težav njihovih komitentov. V okvir tega spada tudi možnost t. i. komercialnega moratorija, ki je običajen ukrep tudi v nekriznih razmerah, vendar brez drugačne regulatorne obravnave.

Zanj se lahko kadar koli dogovorita banka in posojilojemalec, ki začasno ni zmožen odplačati dela svojega posojila. Takšen dogovor omogoči možnost daljšega oz. poznejšega odplačila posojila, hkrati pa banki zagotovi, da dobi povrnjeno posojilo.

Sicer pa v Banki Slovenije zagovarjajo iskanje dolgoročno vzdržnih rešitev: "Od bank pričakujemo, da aktivno pristopijo k morebitnim težavam svojih komitentov. Pričakujemo individualno obravnavo komitentov in morebitno prestrukturiranje njihovih obveznosti v okviru rednih zakonskih možnosti in regulatorne obravnave."

Kdor je torej zaradi zmanjšanega dohodka med epidemijo v stiski, kako naj odplačuje posojilo, naj se čim prej obrne na svojo banko, še preden se izteče moratorij.