Medletna rast posojil nebančnemu sektorju je novembra z 12 odstotki ostala visoka, obrestne mere pa so se v drugi polovici leta 2022 vidno zvišale. Mesečni prirast k stanju posojil je bil s 147 milijonov evrov precej pod povprečjem 10 mesecev, so v najnovejši publikaciji o poslovanju bank zapisali v Banki Slovenije.

Tekoče kreditiranje gospodinjstev je še naprej upadalo. Mesečni prirast k stanju posojil gospodinjstev je bil novembra z 38 milijonov evrov precej pod povprečjem predhodnih 10 mesecev, večino pa so predstavljala stanovanjska posojila. Obseg novih poslov s stanovanjskimi posojili se je v zadnjih mesecih močno zmanjševal. Medletna rast obsega se je upočasnila na 10,5 odstotka, a ostala med najvišjimi v evrskem območju.

Potrošniška posojila so k novembrskemu mesečnemu prirastu posojil gospodinjstvom prispevala 6,4 milijona evrov, njihova medletna rast pa je bila z 0,4 odstotka po dveh letih in pol znova pozitivna. Novembra se je nadaljevalo zviševanje obrestnih mer za posojila nebančnemu sektorju.

Obrestne mere so se v drugi polovici leta 2022 vidno zvišale tako za posojila podjetjem kot gospodinjstvom. Fiksne obrestne mere za novoodobrena posojila podjetjem so se od začetka leta do novembra v povprečju zvišale za tri odstotne točke, spremenljive pa za 1,5 odstotne točke. Za stanovanjska posojila so se fiksne zvišale za 1,7 odstotne točke, spremenljive za 1,9 odstotne točke, za potrošniška pa za 0,6 in 1,5 odstotne točke, so navedli v Banki Slovenije.

Oktobra zaznano poslabšanje kakovosti dela portfelja bank se je novembra razširilo na več dejavnosti nefinančnih družb, a je skupni delež nedonosnih izpostavljenosti ostal nizek. Ta delež se je povečal v gostinstvu ter strokovnih, poslovnih in tehničnih storitvah, manjši porasti so bili tudi v trgovini. Poslabšanje kakovosti portfelja se je na področju prebivalstva odrazilo pri potrošniških posojilih, v manjšem obsegu in le novembra pa tudi pri stanovanjskih posojilih.

Medletna rast bilančne vsote se je od lanskega julija krepila in novembra dosegla 5,5 odstotka. Obseg bilančne vsote se je novembra zvišal za 367 milijonov evrov. Ob visokem prilivu vlog gospodinjstev in podjetij se je medletna rast vlog nebančnega sektorja, ki se krepi od aprila lani, novembra lani zvišala na 7,9 odstotka. Rast operativnih stroškov je bila primerljiva z rastjo bilančne vsote in je znašala le polovico rasti ustvarjenega bruto dohodka bank.

Višja tako bruto kot neto prihodek

Ustvarjena bruto in neto dohodek v bančnem sistemu sta lani v 11 mesecih presegala predlanskega v enakem obdobju, prvi za 11,5 odstotka, drugi za 20,7 odstotka. Pri neto obrestih se je nadaljeval trend hitrega zviševanja. V zadnjih treh mesecih se je medletna stopnja rasti več kot podvojila in novembra znašala 15,8 odstotka. Rast neto neobrestnih prihodkov in opravnin se je medletno upočasnila na 6,6 oz. 6,3 odstotka. Neto obrestna marža se hitro zvišuje, novembra je dosegla 1,55 odstotka, kar je za 0,16 odstotne točke več od najnižje vrednosti, ki je bila dosežena v aprilu lani.

Kapitalski položaj bančnega sistema je ostal soliden, likvidnost pa dobra. Količnik skupne kapitalske ustreznosti na konsolidirani ravni se je v tretjem četrtletju lani znižal na 17 odstotkov in je bil v primerjavi z evrskim povprečjem nekoliko nižji, količnik CET1 pa je kljub znižanju na 15,5 odstotka še vedno presegal evrsko povprečje.