Divji zahod na področju kriptovalut se v Evropski uniji počasi končuje. Uredba, ki celovito ureja in nadzoruje kriptovalute, kot sta bitcoin in ether, začenja veljati 1. 1. 2025. "Od prvega januarja prihodnje leto bodo regulirani vsi izdajatelji, posredniki, vse borze, finančni svetovalci in upravljavci premoženja," napoveduje Peter Curk. V praksi bo to pomenilo, da bodo morali ponudniki kriptostoritev zavarovati digitalne denarnice strank; če izgubijo kriptosredstva vlagateljev, pa bodo pravno odgovarjali za to. Namen pravil je torej zavarovati vlagatelje pred zlorabami in manipulacijami.

Tvegan posel

Kriptonaložbe so namreč še vedno med najbolj tveganimi. "Gre za enega od najbolj rizičnih naložbenih razredov, obstajajo pa tudi znotraj kripta velike razlike, eno je bitcoin, ki je na meji, da postane svetovno znana surovina, in potem so vse druge kriptovalute," pojasnjuje Curk. Posameznik, ki se vendarle odloči, da del svojega portfelja nameni kriptovalutam, naj to stori premišljeno, svetuje Curk.

"Pomembno je, da pričakovanja niso previsoka. Če posameznik pričakuje 100-kratnik naložbe, ni na pravi poti. Že pred nakupom se mora odločiti, koliko premoženja bo namenil za kriptovalute, v katere bo vložil in še ključno: kakšna bo njegova strategija odprodaje ... bo prodal vse ob 20-odstotnem zvišanju ali zgolj 5 odstotkov naložbe ... Vlagatelji so velikokrat ujetniki svojih pričakovanj, vendar se je treba zavedati, da je izjemno težko prodati na optimalni točki. Ko se vrednost zvišuje, postanejo vsi pohlepni, ko se znižuje, so vsi prestrašeni ... Naši možgani se začnejo šaliti z nami in naše odločitve potem niso razumne," sklene sogovornik.

Pogled naprej: zlato ali bitcoin?

Nekatere analize sicer kažejo, da so vlaganja v zlato in v največjo in najbolj znano kriptovaluto bitcoin primerljiva. Sploh v obdobju hiperinflacije naj bi bili tako zlato kot bitcoini nekakšna varna zatočišča za naložbe. V zvezi s tem se omenja menjava generacij: potem ko so naši očetje skušali del premoženja zavarovati tako, da so ga prelili v zlato, ga mladi digitalni rodovi danes prenašajo v bitcoine. Curk ima v zvezi s tem za Slovenijo nekoliko drugačno stališče: "V Sloveniji to varno zatočišče po mojem mnenju predstavljajo nepremičnine. Imajo uporabno vrednost, hkrati pa so se do določene mere izkazale kot nekakšen ščit za vlagatelje pred inflacijo. To je posebnost Slovenije in če bi se pošalil, bi rekel, da je naš digitalni žeton zidak – vlagamo v zidak."