Predvsem pričakovanja, da bo ameriški regulator SEC v kratkem (do januarja) odobril prvi sklad na promptno ceno bitcoina, to pa bi bila velika potrditev za to industrijo, ki je v zadnjem obdobju niso dotolkli številni škandali, najprej propad menjalnice FTX in agonija stabilnega kovanca terraUSD. Vsi ti dogodki so ta mesec potisnjeni v ozadje, skupaj z večnimi strahovi, da bodo oblasti kriptovalute zaradi vseh nepravilnosti in nepreglednosti enostavno prepovedale. Obeti so zdaj spet lepši: z uvedbo ETF-skladov na promptno (spot) ceno BTC-ja, ki bi jih ponujali veliki igralci, kot sta BlackRock (že od junija čaka na odobritev tovrstnega sklada) in Fidelity, bi lahko vlagatelji v bitcoin (posredno) vlagali na Newyorški borzi vrednostnih papirjev, ki zaradi tradicije in vseh pravil, ki tam veljajo, uživa veliko več zaupanja kot kriptomenjalnice.

Daleč od zlatih časov
Razmere bi bile s tem lahko podobne kot novembra 2004, ko je na newyorško borzo prišel prvi ETF-sklad na zlato, ki je takoj zaznal izjemne prilive, cena zlata pa je krenila strmo navzgor. In pri bitcoinu vemo, kaj se zgodi, ko se plaz sproži in se vključijo še številni mali vlagatelji, ki nočejo zamuditi vlaka. Od tega smo sicer trenutno še daleč, prav tako od resničnega razcveta trga, ki se je v najboljših časih ponašal s 3000 milijardami dolarjev tržne kapitalizacije, zdaj pa ta znaša le 1250 milijard, saj so številne kriptovalute 90 odstotkov in več oddaljene od rekorda. A vseeno – letošnja več kot 100-odstotna rast bitcoina (in pol manjša rast etra) je vsem, ki stavijo na ta špekulativni trg, vrnila upanje.

Čez pol leta nova razpolovitev nagrade za rudarje
Dodaten razlog za optimizem je tako imenovani "halving" (oziroma "halvening"). Gre za dogodek, ki se zgodi na štiri leta, ključno pa je, da se nagrada za prirudarjeni bitcoin prepolovi. Leta 2020 se je nagrada prepolovila z 12,50 na 6,25, tokrat se bo na 3,175 bitcoina. Vedno do zdaj je "halving" povzročil silovito rast bitcoina. Če bi se zgodovina ponovila, bi šla cena bitcoina nad 100 tisoč dolarjev. Spomnimo, bitcoin je v prejšnjem ciklu pred skoraj dvema letoma vrh dosegel pri 68 tisoč dolarjih, nato pa je navdušenje nenadoma splahnelo, a podobni vzorci so bili tudi pri preostalih tveganih naložbah. Lani je tako bitcoin delil usodo delniških trgov (cena je strmoglavila za 65 odstotkov) in se začel izjemno usklajeno gibati z indeksom Nasdaq, torej s tehnološkimi delnicami. Zdaj je vse drugače, saj Nasdaq tretji mesec zapored izgublja.

Visoke obresti, močan dolar – ni ovir za bitcoin
V torek se je cena bitcoina povzpela za okrog 10 odstotkov, na tedenski ravni celo za 20 odstotkov. Prvič po maju 2022 je bilo treba zanj spet plačati več kot 35 tisoč dolarjev. V zelenem (čeprav ne tako izrazito) je bil tudi eter, druga največja kriptovaluta. Ker je bitcoin nastal šele leta 2008, je bilo veliko pomislekov, kako bo prestal močno spremenjene razmere, ki vladajo v svetovnem gospodarstvu. Okolje močno višjih obrestnih mer bi moralo v teoriji prestrašiti kupce, prav tako bitcoinu v preteklosti ni šel "na roko" močnejši dolar. Obe oviri je zdaj premagal, njegovi zagovorniki pa tudi poudarjajo, da je bitcoin prava alternativa za fiat valute, katerih vrednosti so predvsem v zadnjih 15 letih spodkopavale centralne banke z divjim tiskanjem denarja. Ob tem ponovimo opozorila, da gre pri kriptovalutah še vedno za zelo tvegano naložbo, v katero preudarni vlagatelj ne bi smel vložiti več kot le nekaj odstotkov svojih prihrankov, pripravljen pa mora biti, da izgubi vse.

Bill Ackmann zaprl kratke pozicije na dolgoročne obveznice
Kaj je tvegana in kaj varna naložba, je sicer lahko predmet razprave, potem ko so se cene na videz tako varnih papirjev, kot so ameriške dolgoročne obveznice, od vrha (marca 2020) odmaknile za skoraj 50 odstotkov, posledično pa so šle krepko navzgor njihove zahtevane donosnosti. Na začetku tega tedna je bila donosnost do dospetja pri 10-letni ameriški obveznici nad petimi odstotki in s tem najvišje po letu 2007, nato pa je napetost popustila. Delno tudi zaradi pozitivnih izjav dveh starih borznih mačkov Billa Ackmanna in Billa Grossa. Ackman je sporočil, da je "njegov" tvegani sklad Pershing Square Capital Management unovčil kratke pozicije, s katerimi so po avgustu zaslužili ob znižanju cen dolgoročnih obveznic. Očitno dodatnih padcev več ne pričakuje, saj je, kot pravi, trenutno v svetu preveč tveganih dejavnikov, da bi še naprej stavil proti obveznicam.

Jamie Dimon spomnil na hudo zmoto centralnih bank
Tudi kralj obveznic, sloviti Bill Gross (iz sklada Pimco), sluti preobrat na obvezniškem trgu. Po njegovem mnenju bi morali vlagatelji spet pogumneje posegati po obveznicah (ponovimo: kdor danes kupi dolgoročno ameriško obveznico in jo drži do dospetja, ima zajamčen približno petodstotni donos), ob tem pa pričakuje, da bo ameriško gospodarstvo v zadnjem letošnjem četrtletju padlo v recesijo. Te napovedi so sicer že vsaj eno leto stalnica. Še več, lani jeseni so nekateri s 100-odstotno verjetnostjo napisali, da bodo ZDA letos v recesiji, pa se to še ni zgodilo. Kako nehvaležne so napovedi, se je izkazalo tudi pri lanskem napovedovanju inflacijskih gibanj, ko so se centralne banke grdo zmotile, da je inflacija le začasne narave. Ob to se je v torek na panelu v Riadu obregnil tudi Jamie Dimon iz banke JP Morgan: "Poudaril bi, da so se centralne banke pred 18 meseci 100-odstotno motile, zato bi bil pri napovedih, kaj bi se lahko zgodilo naslednje leto, zelo previden."