Potem ko je newyorški indeks S & P 500 že po dveh mesecih "naredil" več, kot bi lahko (po decembrskem mnenju analitikov) v vsem letu, so še pri Bank of Americi zvišali njegovo ciljno vrednost, in sicer s 5000 na 5400 točk. Kot pravijo, je ameriška gospodarska rast še naprej robustna, podjetja pa ohranjajo visoke dobičkovne marže. Včeraj je na primer navdušil trgovec Target, ki je na račun visoke prodaje v predbožični sezoni v svojem zadnjem fiskalnem četrtletju, ki se je končalo 3. februarja, ustvaril za 57 odstotkov višji čisti dobiček (bilo ga je za 1,38 milijarde dolarjev) kot v istem obdobju leto prej. Delnice so pridobile 11 odstotkov. Vseeno je včeraj New York le doživel popravek, indeksa Dow Jones in S & P 500 sta izgubila odstotek, Nasdaq pa 1,65 odstotka, tako da se je spet spustil pod 16 tisoč točk. CNN-ov indeks pohlepa in strahu (Fear & Greed index) je bil še v torek dopoldne v območju ekstremnega pohlepa, zdaj je "le" v območju pohlepa.

Applova prodaja iPhonov na Kitajskem vidno usiha
A povsod ne vlada takšno navdušenje. V zadnjem času imata težave Apple in predvsem Tesla. Pri obeh podjetjih je opaziti, da zlasti na Kitajskem povpraševanje (po pametnih telefonih oziroma električnih vozilih) ni takšno, kot bi si želeli. Apple je imel po podatkih analitske družbe Counterpoint v prvih šestih tednih letošnjega leta na Kitajskem kar za 24 odstotkov nižjo prodajo iPhonov. Lani je bil Apple po tržnem deležu med vsemi proizvajalci drugi, zdaj je s 16 odstotki četrti. Morda je v ozadju tudi domoljubna odločitev številnih Kitajcev, da raje kupujejo domače telefone in električna vozila, potem ko so ameriške oblasti kitajskim tehnološkim podjetjem prepovedale izvoz v ZDA.

Musk ni več najbogatejši Zemljan
Tesline delnice so se letos pocenile že za skoraj 30 odstotkov, posledično pa prvi mož podjetja Elon Musk ni več najbogatejši Zemljan. Na prvem mestu je zdaj Amazonov Jeff Bezos, čigar premoženje so na začetku marca ocenili na 199,1 milijarde dolarjev. Bezos je bil najbogatejši že med letoma 2017 in 2021. Tesla je bila lani še lahko član elitne druščine "Veličastnih sedem", letos ne več. Neverjetno je, da so se Nvidiine delnice letos podražile za 70 odstotkov, medtem ko so Tesline s krepkim padcem med najslabšimi v indeksu S & P 500. Od rekorda, doseženega novembra 2021, je Tesla oddaljena za več kot 50 odstotkov (no, še vedno bolje kot sorodno podjetje Rivian – v istem obdobju 94-odstoten padec delnic). Iz Tesline tovarne v Šanghaju je šlo na kitajski trg februarja 60.365 vozil, kar je 19 odstotkov manj kot februarja lani. Gre za najslabši mesec po decembru 2022.

Spet slabe novice iz Kitajske
Kako hitro lahko trg kaznuje ne le posamezne delnice, ampak tudi celotno regijo, pa še vedno kaže primer kitajskega delniškega trga. Februarja je bilo ob nekaterih ukrepih kitajskih oblasti sicer opaziti poskuse oživljanja, a trg je spet zapadel v depresijo, hkrati pa so se spet občutno povečali odlivi tujih vlagateljev. Včeraj je negativno odmevala novica, da kitajska vlada letos cilja le na petodstotno gospodarsko rast. Seveda mnogi dvomijo, da ji bo uspelo, sploh ker ne namerava povečati proračunskega primanjkljaja. Osrednji delniški indeks na borzi v Hongkongu je trenutno (kljub današnji dvoodstotni rasti) 20 odstotkov nižje kot na začetku lanskega marca, vodja naložbenega oddelka pri Goldman Sachsu pa vsem strankam, ki ga sprašujejo, ali kitajski trg že ponuja naložbene priložnosti, odgovarja, da še ne.

LJSE: Vse delnice v prvi kotaciji so se letos podražile
Vseevropski delniški indeks Stoxx 600 se je na začetku tedna povsem približal še nikoli doseženi meji 500 točk, nato pa nekoliko zastal. Jutri se bo sestala Evropska centralna banka. Verjetno bo znižala oceno letošnje inflacije, vseeno pa bo depozitno obrestno mero tako na marčevski kot na aprilski seji skoraj zagotovo pustila pri rekordno visokih štirih odstotkih. ECB naj bi ukrepal šele na seji 6. junija, analitiki pa tudi pričakujejo, da bodo šle evrske obrestne mere letos navzdol za približno 90 bazičnih točk. Na Ljubljanski borzi so Krkine delnice včeraj dosegle 123,50 evra, tako da so letos za 12 odstotkov v plusu. Vse delnice v prvi kotaciji so se letos podražile, tudi Cinkarnine, čeprav je podjetje vmes že izplačalo visoko (3,60 evra) dividendo. Največji skok je letos za zdaj uspel delnicam NLB-ja, podražile so se za 21 odstotkov, na 104 evre.

Po rekordu skoraj desetodstotni padec
Bitcoin je dosegel novo rekordno vrednost 69.200 dolarjev, nato pa se kot alpinist, ki mora po osvojenem osemtisočaku zaradi redkega zraka hitro v dolino, obrnil navzdol. V eni uri je izgubil devet odstotkov vrednosti, večje unovčevanje dobičkov ga je za hip potisnilo na 63 tisoč dolarjev. Danes zjutraj je BTC spet krenil navzgor in presegel 66 tisoč dolarjev. Na nov rekord so morali vlagatelji čakati od 10. novembra 2021, bitcoin pa se je pravzaprav zelo hitro izkopal iz kar globoke luknje, saj je bil padec v letu 2022 skoraj 80-odstoten, industrijo pa so pretresali škandali, kot je bil propad menjalnice FTX. V pričakovanju aprilskega "halvinga", ko se bo nagrada rudarjem prepolovila, to pa deluje protiinflacijsko (tako kot končna ponudba bitcoinov, ki je določena pri 21 milijonih kovancev), bi lahko (podobno kot ob prejšnjih "halvingih") cena še naraščala, sploh ker so prilivi v novonastale ameriške ETF-sklade na bitcoin še vedno zelo visoki. Od 11. januarja se je po podatkih investicijske družbe CoinShares v te sklade nateklo že za 7,5 milijarde dolarjev sredstev. Rekorden dnevni priliv je dosegel 612 milijonov dolarjev.