Jürgen Stark, član odbora Evropske centralne banke in oster kritik politike ECB-ja, je v petek sporočil, da ne bo končal svojega mandata, ampak bo odstopil že po letošnjem letu. Njegov odstop je hud udarec za evropske politike, ki se pripravljajo na možnost, da Grčija ne bo mogla odplačati svojega dolga.

ECB je tista institucija, ki si je prizadevala območje evra zaščititi pred dolžniško krizo in preprečiti zlom trga obveznic. Težava Evropske unije je v tem primeru ta, da nima zvezne vlade ali skupnega fiskalnega organa in da so države članice neusklajene. "ECB drži zadeve skupaj in vse, kar lahko oslabi Evropsko centralno banko, ta trenutek prinaša slabe novice," je za Reuters povedal eden izmed evropskih uradnikov.

Nesoglasja med ECB-jem in Nemčijo?
Odhod Starka bo po vsej verjetnosti še zmanjšal verodostojnost ECB-ja v Nemčiji, ki je nakup obveznic ves čas označevala za neprimeren način financiranja javnega dolga, pa tudi med volivci v tem največjem evropskem gospodarstvu. To bi lahko še otežilo večje fiskalno poenotenje, in to prav v času, ko je nemška kanclerka Angela Merkel spoznala, da je za ohranitev skupne valute potreben velik korak naprej v gospodarskem upravljanju.

"To je vse zelo resno. Če ECB ne bo sposoben odkupiti španskih in italijanskih obveznic, ob tem pa bo moral prestrukturirati grški dolg, se lahko kriza razširi tudi v druge države članice. Če v ECB-ju ne bo konsenza, je to resna nevarnost," je povedal Jean Pisani-Ferry, direktor bruseljskega think-tanka. ECB je do zdaj odkupil že 135 milijard evrov vredne italijanske, španske, grške, irske in portugalske obveznice.

Grčija pred robom propada?
Številni analitiki so prepričani, da je le še vprašanje časa, preden bo Grčija nesposobna plačati svoje obveznice. Evropska unija, ECB in IMF, ki so prejšnji teden prekinili pogovore z Atenami, naj bi skušali najti način, kako bodo naslednji obrok plačila Grčije v vrednosti osem milijard evrov prestavili na oktober. To bi Grčiji omogočilo, da bi še nekaj časa plavala nad vodo, dokler evropske države ne bi odobrile novih pooblastil za reševanje držav, za nakup obveznic na sekundarnem trgu in za posojo denarja za dokapitalizacijo bank.

Zamenjava Starka z bolj pragmatičnim nemškim ekonomistom Jörgom Asmussenom, ki ga predlaga Berlin, bi lahko zmanjšala ideološke napetosti v evropski banki. Lahko pa bi tudi prisilila Maria Draghija, ki bo 1. novembra na mestu predsednika ECB-ja zamenjal Jean-Clauda Tricheta, da zavzame odločnejše stališče in prekine odkupovanje obveznic. Draghi je vlade že opozoril, da ECB-jevo odkupovanje obveznic ne smejo jemati za samoumevno.

Evropa se bo morala dogovoriti
Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da bodo morale evropske države preseči svoje razlike in se poenotiti, saj bo skupna evropska valuta le tako lahko preživela. "Pomislite, kako je to videti v New Yorku. Kot da se ti ljudje ne morejo več usesti za isto mizo in se dogovoriti o rešitvah," je za Reuters povedal Josef Janning, direktor raziskav pri bruseljskem European Policy Centru.