V New Yorku se je petkovo trgovanje začelo s spominom na 11. september, tudi v nadaljevanju pa je bilo razpoloženje žalostno, saj je Dow Jones padel za 300 točk oziroma za 2,69 odstotka. Foto: Reuters
V New Yorku se je petkovo trgovanje začelo s spominom na 11. september, tudi v nadaljevanju pa je bilo razpoloženje žalostno, saj je Dow Jones padel za 300 točk oziroma za 2,69 odstotka. Foto: Reuters
Vlagatelji so v petek varno zatočišče iskali v ameriških in nemških obveznicah (donos 10-letne ameriške obveznice je padel le na 1,9 odstotka), medtem ko zlato, presenetljivo, ni pridobivalo, ampak se je zaradi unovčevanja dobičkov pocenilo na 1.855 dolarjev za unčo. Foto: EPA

Evropska dolžniška kriza je spet glavni krivec za zniževanje delniških tečajev po svetu. Zavarovanje pred tveganjem, da Grčija ne bo vrnila svojega dolga, je pri petletnih obveznicah doseglo rekordno visoko raven. Nekaj analitikov je napovedalo, da bo Grčija prav ta konec tedna pokleknila pod težo dolgov, kar so uradne Atene z besedami, da špekulanti igrajo neokusno igro, ostro zanikale. V petek je potekel rok, do katerega so morali zasebni lastniki obveznic prijaviti terjatve do Grčije. Najbrž bodo morali privoliti v še večji odpis, kot je bilo dogovorjeno julija.

Evro zdrsnil na 1,3627 dolarja
Ob vsej zmedi je udarila še novica, da Jürgen Stark, član odbora Evropske centralne banke, ne bo končal svojega mandata, ampak bo odstopil že po letošnjem letu. Stark je oster kritik politike ECB-ja, ki zadnje čase kot glavno orožje v boju proti krizi uporablja odkup španskih in italijanskih obveznic, s čimer znižuje njihovo obrestno mero. Stark meni, da bi morale vlade evropskih držav z manjšo porabo uravnotežiti proračune, kar bo povrnilo tudi zaupanje v obveznice teh držav. Pričakovano je bila kaznovana evropska valuta, ki je dosegla polletno dno v primerjavi z dolarjem in padla na 1,3627 dolarja. V tem mesecu je evro izgubil že pet odstotkov v primerjavi z dolarjem, medtem ko se v primerjavi s švicarskim frankom drži nad 1,20 franka, torej nad mejo, ki jo bo za vsako ceno branila švicarska centralna banka.

Dow Jones

10.992
Nasdaq2.467
DAX30

5.189

FTSE1005.214
FTSEurofirst 300915
Nikkei8.737
EUR/USD1,3651
USD/JPY77,57
EUR/CHF1,207
Lahka nafta87,02 USD
Zlato1.855 USD
Euribor, 6-mesečni1,728 %



Obamov načrt ni sprožil optimizma
Delniški indeksi so zadnji teden izgubljali. Širši newyorški delniški indeks S & P 500 se je zaradi 2,67-odstotnega petkovega padca na tedenski ravni znižal za 1,7 odstotka in je v primerjavi z začetkom leta 2011 nižje za osem odstotkov. Načrt predsednika Baracka Obama, da s 447 milijard dolarjev vrednim svežnjem ukrepov poživi trg dela, je prej razočaral kot navdušil Wall Street. Multinacionalna podjetja gotovo niso navdušena nad tem, da ne bo nič z nižjim davkom na repatriacijo dobička, ustvarjenega na tujem. Delnice Xeroxa in Hewlett Packarda so v petek prav zato padle za pet odstotkov, štiri odstotke pa je izgubil McDonald's, saj je bil avgustovski promet nižji od pričakovanj.

SBI TOP v območju zgodovinskega dna
Na Ljubljanski borzi se kljub koncu počitnic promet niti najmanj ni okrepil, indeks SBI TOP pa je na tedenski izgubil 2,35 odstotka. Le Krkine denice se niso pocenile in so ostale pri 57 evrih. Novomeško podjetje je zadnji teden odkupilo še 6.111 lastnih delnic, skupno število je zdaj doseglo 5,374 odstotka celotne izdaje. Največji padec so v preteklih petih dneh doživele delnice Telekoma in Petrola, ki so se pocenile za šest odstotkov, več kot pet odstotkov cenejše pa so delnice Gorenja in Nove KBM. Tečaj Luke se je zvišal za štiri odstotke, potem ko je podjetje finančnim analitikom predstavilo obetavne načrte za prihodnjih pet let, pretovor pa je bil letos v prvi polovici leta že boljši od rekordnega v letu 2008.