Najbolj zelena je tista elektrika, ki je ne porabimo, je opozorila Živčič. Foto: EPA
Najbolj zelena je tista elektrika, ki je ne porabimo, je opozorila Živčič. Foto: EPA

Ljubljansko podjetje SunContract, ki sicer upravlja energetsko tržnico, prek katere lahko uporabniki prodajajo in kupujejo električno energijo brez posrednikov, je pobudo na ustavno sodišče vložilo v vlogi dobavitelja elektrike.

SunContract: Retroaktivno poseganje v pravice

Prepričani so, da pravila na področju obračuna t. i. netiranja (net metering), ki da dobaviteljem električne energije nalagajo 15-minutni bilančni obračun za samooskrbne sončne elektrarne, čeprav imajo odjemalci po načelu net meteringa letni obračun, večkrat kršijo ustavo in retroaktivno posegajo v pravice investitorjev v samooskrbne sončne elektrarne. Dobaviteljem naj bi ob tem povzročali neupravičene stroške, kar naj bi vodilo v višje cene in ogrozilo financiranje elektroenergetskega sektorja oz. naložbe v nizkoogljične tehnologije.

Borzen: Dozdajšnji način neustrezen za trenutne razmere

V Borzenu so v odzivu zapisali, da je bila s spremenjenimi pravili za delovanje trga z električno energijo ob skokovitem porastu aktivnih samooskrbnih odjemalcev in vse večji količini podatkov, zbranih iz naprednih števcev, vzpostavljena pravična in nediskriminatorna obravnava vseh udeležencev elektroenergetskega trga.

Način pripisovanja količin dobaviteljem v okviru bilančnega obračuna, ki je veljal do uveljavitve novih pravil, je namreč po navedbah operaterja trga z elektriko postal neustrezen za trenutne razmere, bil pa je tudi nepravičen pri razporejanju bremena oskrbe samooskrbnih odjemalcev med dobavitelje.

Po novih pravilih je bilančna odgovornost dobaviteljev razporejena glede na strukturo odjemalcev, ki jih posamezni dobavitelji oskrbujejo, so zapisali v Borzenu. Dobavitelji naj bi z novo ureditvijo dobili možnost, da vzpostavijo lažje in boljše upravljanje portfeljev svojih odjemalcev, medtem ko jim spremembe ne nalagajo novih obveznosti.

Enako po navedbah Borzena velja tudi za odjemalce, še posebej samooskrbne, ki so vključeni v sistem netiranja. Obračun njihove porabe in izdaja računov dobaviteljev zanjo nista predmet omenjenih pravil, ki tudi ne posegajo v obračunsko obdobje, ki v primeru neto meritve ostaja koledarsko leto.

15-minutni odčitki, če so na voljo

Pred spremembo, ki pri samooskrbnih odjemalcih upošteva 15-minutne odčitke, če so ti na voljo, se je dobavitelju, ki ima v svojem portfelju večino odjemalcev, po navedbah Borzena pripisalo občutno premalo realizacije odjemalcev. Stroške sezonskih cenovnih razlik električne energije in dnevnih nihanj cen so zato prevzemali preostali dobavitelji.

Po novem mnenju pa je mogoče stroške, povezane s samooskrbnimi odjemalci, ki jih prevzemajo dobavitelji zaradi razlike med cenami v zimskih in poletnih mesecih ali zaradi dnevnih nihanj cen električne energije, natančno pripisati odgovornemu dobavitelju.

V okviru bilančnega obračuna se namreč finančno ovrednotijo odstopanja, to so razlike med napovedanimi količinami dobave dobaviteljev končnim uporabnikom omrežja in realiziranimi količinami dobave.

Izračun realizacije končnih odjemalcev je pri tem razdeljen na tiste odjemalce, ki imajo vgrajene napredne števce in so zanje na voljo natančni podatki o odjemu v vsakem 15-minutnem obračunskem intervalu, ter odjemalce, ki nimajo ustreznih meritev in zato spadajo pod t. i. preostali diagram oz. nemerjene odjemalce. Zanje se že približno 20 let uporablja analitični postopek določanja realizacije, so pojasnili na Borzenu.

Sprememba pravil je bila po njihovih navedbah zaradi izjemnega večanja števila samooskrbnih odjemalcev nujno potrebna tudi zaradi vse večjih količin presežkov električne energije pri dobaviteljih konec leta, ko se ob koncu obračunskega leta odčita meritve in določi neto vrednost realizacije posameznega odjemalca.

Spremembo pravil so podprli tudi dobavitelji sami v okviru sekcije za vprašanja dobaviteljev električne energije, so še zapisali v operaterju trga z elektriko.