Biden je ta teden napovedal 1900 milijard dolarjev vreden reševalni sveženj pomoči prebivalstvu in podjetjem, potem ko so v ZDA prejšnji mesec že sprejeli 900 milijard dolarjev vreden fiskalni sveženj. 1000 milijard oz. bilijon bi šel, če bo Bidnov predlog potrdil senat, na račune Američanov z nižjimi dohodki, ki bi prejemali po 2000 dolarjev mesečno (prej 600, po novem še 1.400). Razmere so zaradi epidemije seveda zelo napete, trg dela je pod pritiskom, v zadnjem tednu je 965 tisoč Američanov, ki so ostali brez službe, zaprosilo za denarno nadomestilo, kar je precejšen porast v primerjavi s tednom poprej (784 tisoč). Stopnja brezposelnosti je pri 6,7 odstotka še vedno znatno nad najvišjimi vrednostmi, ki so bile dosežene v finančni krizi 2008.

Načrt, ki morda pelje v pogubo
Nova napoved tako obsežnega stimulativnega svežnja naj bi bila najboljša podlaga za nadaljnje rekorde delniških indeksov (zelo veliko denarja, ki v finančni sistem pride od centralnih bank in vlad, konča na delniških trgih), vendar se pri tako astronomskih številkah vendarle pojavljajo tudi pomisleki, kje se bo vse to končalo. Ameriški javni dolg namreč znaša že 27 bilijonov dolarjev in je presegel vrednost letnega BDP-ja (za lažjo predstavo, koliko je 27 bilijonov: vsak Slovenec bi lahko kupil 13.500 pametnih telefonov, vrednih tisoč dolarjev). V ZDA, kjer lahko po mili volji tiskajo dolarje, to niti ni takšna težava, bolj je skrb vzbujajoče, da se napihujejo vse vrste premoženja. David Neuhauser, direktor hedge sklada Livermore Partners, tako opozarja, da so razmere podobne kot v 20. letih prejšnjega stoletja, kar je naposled pripeljalo do borznega zloma epskih razsežnosti (začel se je leta 1929, v manj kot treh letih je S & P 500 strmoglavil za 86 odstotkov) in do hude depresije.

Precej prostega denarja še čaka ...
Za zdaj si sicer nihče ne beli glave zaradi gromozanskega javnega dolga vseh razvitih držav, še manj zaradi novih in novih rekordov na finančnih trgih. Videti je, da se bo vsaj letos rast nadaljevala, saj centralne banke zagotovo še ne bodo začele zategovati pasu. Larry Fink, prvi mož BlackRocka (gre za največjega upravljavca premoženja, saj upravlja rekordnih 8,68 bilijona dolarjev) je v pogovoru za CNBC napovedal, da je na Wall Streetu zaradi ničelnih obrestnih mer še prostor za rast, ki pa naj bi letos vendarle ne bila tako robustna kot v drugi polovici lanskega leta. Po njegovem mnenju je eden od dejavnikov, ki bodo ugodno vplivali na delnice, rekordna vsota prostega denarja, ki čaka na naložbene priložnosti. Fink pričakuje, da bo druga polovica letošnjega leta donosnejša kot prva, saj bo takrat cepivo proti covidu že opravilo svoje.

Kriza? Za banke očitno ne!
Čeprav bi morala biti napoved 1,9 bilijona dolarjev vrednega svežnja za borze najboljša mogoča novica, je ob koncu tedna Dow Jones izgubljal in je bil v petek tudi za 300 točk v minusu (več kot odstotek). Prav tako je malce nenavadno, da je cena zlata zdrsnila še za odstotek. Analitiki kot glavni razlog za takšna gibanja navajajo krepitev ameriškega dolarja v zadnjem tednu in nadaljnjo rast donosnosti ameriških obveznic. Na tedenski ravni je Dow Jones izgubil nekaj manj kot odstotek, S & P 500 pa poldrugi odstotek. V petek se je odprla sezona objav četrtletnih poslovnih rezultatov. Najprej so rezultate sporočili nekateri pomembni bančni velikani. Za JPMorgan Chase je bilo zadnje četrtletje rekordno, saj je bilo (predvsem zaradi cvetočega posla v investicijskem bančništvu) dobička za 12,1 milijarde dolarjev. Vseeno so delnice v petek zdrsnile za 1,6 odstotka, saj so bile vse dobre novice očitno že vgrajene v tečaj, ki je v primerjavi s 1. januarjem 2021 še vedno višji za skoraj deset odstotkov.

Kriptotrg naj bi imel še prostor za rast
Bitcoin se je po popravku, ko je v ponedeljek padel vse do 30.500 dolarjev, pobral in spet splezal proti 40 tisoč dolarjem. Slovenski podjetnik Robert Rolih, avtor mednarodne uspešnice "The Million Dollar Decision", verjame, da gre za naložbo z izrednim potencialom, vendar pri tem opozarja, da naj vsak vloži le toliko denarja, kolikor ga lahko pogreša. "Prav lahko bila to največja naložbena priložnost v zgodovini, nobena druga naložba nima takšnega razmerja med tveganji in možnimi dobički. Razmišljanje, da je bitcoin po vseh rekordih že predrag, je napačno. Treba je gledati logaritemsko skalo. V tem bikovskem trendu bi šel bitcoin lahko do 100 tisoč ali do 200 tisoč dolarjev, seveda pa tega ne morem zagotoviti, lahko gre tudi na 0. Toda na ta trg se zgrinjajo milijonarji, korporacije, mali vlagatelji, zgodba dobiva vse več pozornosti tudi v medijih, zato bi lahko videli nadaljnjo rast," je Rolih povedal na svojem webinarju. Dodajmo še protiutež: ni jih malo, ki so prepričani, da je bitcoin borzni mehurček, ki bo slej ko prej počil.