Stara modrost na Wall Streetu pravi, da je maja smiselno prodati delnice in se za nekaj časa posloviti od trgovanja ("Sell in May and Go Away"). Letos nič ne kaže, da bi maj prinesel preobrat. Ta mesec je širši delniški indeks S & P pridobil 2,3 odstotka, letos že 14,6 odstotka. Nekateri analitiki iz izkušenj pravijo, da če se leto začne tako uspešno, se optimizem na trgu obdrži tudi do konca leta. Večjega popravka navzdol letos še ni bilo. S & P na primer še ni doživel štiriodstotnega popravka, kar se ni zgodilo že 33 let.

Pomembna podrobnost je, da so se v zadnjem času občutno dražile delnice podjetij z nizko kapitalizacijo, kar je znak, da so vlagatelji pripravljeni denar vložiti tudi v bolj tvegane sektorje. Ob takšnem ozračju ni čudno, da domišljija dobiva krila in da so spet oživele zgodbe o tem, kdaj bo Dow Jones presegel mejo 100 tisoč točk. Bill Berger je sicer že leta 1995, ko je bil Dow Jones le pri 4500 točkah, pisal o tem, da bo elitni indeks do leta 2040 dosegel 116 tisoč točk.

Japonci kupujejo tuje obveznice
Na obvezniških trgih so odmevale besede upravljalca največjega obvezniškega sklada na svetu Billa Grossa. Izjavil je, da se je 30-letni bikovski trend najverjetneje končal 29. aprila, ko je bila zahtevana donosnost 10-letne obveznice še pod 1,70 odstotka, medtem ko se je v petek povzpela na 1,90 odstotka. Z drugimi besedami: obveznice čaka padec cene in s tem rast pričakovane donosnosti. Veliko bo odvisno od potez Feda, ki ključno obrestno mero Fed funds in nasploh celotno denarno politiko uravnava predvsem na podlagi novic s trga dela.

Do konca leta naj bi Fed nadaljeval politiko kvantitativnega sproščanja in seveda držal obrestne mere na ničelni ravni. Nekateri vseeno napovedujejo, da bo že sredi letošnjega leta donos ključne ameriške obveznice 2,25-odstoten, čeprav naj bi bili na nakupni strani zelo dejavni japonski vlagatelji, ki v tujini iščejo višje donose, kot so v domovini. Podatki kažejo, da so v tednu do 4. maja Japonci kupili za več kot tri milijarde dolarjev tujih obveznic, teden prej pa za približno dve milijardi.

Močan dolar v petek obremenil surovine
Evro je v petek zdrsnil na enomesečno dno v primerjavi z dolarjem (1,2935 dolarja). Močnejši dolar je v petek za škodil cenam nafte, a je po dvoodstotnem padcu cena hitro okrevala. Ameriška lahka nafta je tretjič zapored na tedenski ravni pridobivala in se pri 96 dolarjih na 7,70 dolarja približala nafti brent. Gre za najnižjo premijo brenta na lahko nafto v zadnjih dobrih dveh letih. Pri Goldman Sachsu napovedujejo, da se bo v tretjem letošnjem četrtletju premija znižala na pet dolarjev.

Zlato je v petek strmoglavilo za dva odstotka in pol, z izjemo bakra pa so izgubljale tudi številne surovine. Stanley Druckenmiller, legenda med upravljalci hedge skladov, je povedal, da aprilske padce na trgu surovin ne moremo šteti kot popravek, ampak gre za konec supercikla oziroma za konec desetletje dolgega bikovskega gibanja. Po drugi svetovni vojni so bili trije supercikli, prvi takoj po vojni, drugi v 70. letih zaradi naftnega šoka, tretji pa se je začel ob koncu 90. let, ko se je končala azijska kriza.

Telekom na triletnem vrhu
Ljubljanska borza je izgubila vse, kar je pridobila teden poprej, saj je indeks SBI TOP od ponedeljka do petka padel za 3,53 odstotka. Trgovanje je bilo v znamenju ukrepov vlade za uravnoteženje proračuna. Vlada je namreč objavila končni različici nacionalnega reformnega programa in programa stabilnosti ter ju poslala v Bruselj, v četrtek pa se je odločila državnemu zboru predlagati, da potrdi postopek privatizacije 15 podjetij. Med njimi so tudi Nova KBM, Telekom, Aerodrom, Cinkarne in Helios.

Telekomove delnice so zadnji teden pooskočile za 8,6 odstotka in pri 104,90 evra dosegle triletni vrh. Največje izgube so utrpeli delničarji Petrola, saj so se delnice pocenile za skoraj 10 odstotkov. Podobno izgubo je utrpel tudi Triglav. Razlog je preprost: nekateri so menili, da bosta obe podjetji na seznamu tistih, ki jih čaka hitra privatizacija, toda vlada se takšen korak še ni odločila. Je pa uprava Zavarovalnice Triglav objavila sklic skupščine delničarjev, ki bo 11. junija. Predlagana dividenda znaša en evro.