Ko smo v sredo pisali o tem, da je po petmesečni strmi rasti indeksov pričakovati večji popravek in da je vedno neugodni september zelo primeren za to, bi redko kdo stavil, da bo streznitev prišla tako kmalu. Predvsem tehnološki sektor jo je skupil. V četrtek je indeks Nasdaq strmoglavil za 600 točk oziroma za pet odstotkov, v petek pa za nadaljnjih 145 točk. V nekem trenutku se je Nasdaq že za 10 odstotkov odmaknil od rekorda, s katerim se je bohotil še v sredo, ko je bil še nad 12 tisoč točkami. Takšnega dvodnevnega padca ni bilo od marca, ko se je začela epidemija, ki je vlagateljem nagnala strah v kosti. Tokratni padec je drugačne narave, gre verjetno le za malo večji popravek po izjemni rasti (Dow Jones se je od marčevskega dna odbil za 60 odstotkov), tako da večina analitikov še vedno verjame, da trg ostaja v bikovskem razpoloženju.

Tesle niso sprejeli v elitni klub
Nekateri padci zelo otipljivi. Tesline delnice, ki so mesec začele nad 500 dolarji (konec avgusta je podjetje izvedlo cepitev v razmerju 1:5), so na primer zdrsnile na dobrih 382 dolarjev. Pričakovanja, da bodo delnice s septembrom postale del elitnega kluba in bodo uvrščene v izračun indeksa S&P 500, se niso uresničila, ampak je ta čast doletela tri širši javnosti manj znana podjetja. Applove delnice so prav tako občutno zanihale navzdol in v četrtek izgubile osem odstotkov. Ko je Applova tržna kapitalizacija avgusta dosegla astronomska dva bilijona dolarjev (dva tisoč milijard), kar je več, kot je skupna vrednost vseh podjetij, ki sestavljajo newyorški indeks Russell 2000, je že bilo vse več svaril, da so vrednotenja previsoka in da je popravek neizogiben. Financial Times je tudi poročal, da je določene delnice v višave pognala tudi japonska Softbank s svojim trgovanjem z opcijami.

Trg dela: več vprašanj kot odgovorov
Razpoloženja na borzah v New Yorku v petek ni kaj dosti popravila niti novica o znižanju ameriške brezposelnosti z 10,2 na 8,4 odstotka, kar je precej boljši dosežek od napovedi ekonomistov (9,8 %). "Odlične številke," je na Twitterju komentiral Donald Trump, a z njim se številni niso strinjali. Ameriško gospodarstvo je namreč prejšnji mesec ustvarilo neto 1,37 milijona delovnih mest, kar je precej manj kot mesec prej (1,76 milijona). Okrevanje tako ne poteka popolnoma po željah. Fed bo verjetno moral spet ukrepati, guverner Jerome Powell pa v svežih izjavah spet poudarja, da bodo obrestne mere še nekaj let nizke oziroma kar ničelne. Še vedno je v ZDA zaposlenih 11,5 milijona manj ljudi kot pred izbruhom epidemije, je pa res, da je napredek v primerjavi z aprilom (14,7-odstotna brezposelnost) zelo opazen.

Temeljit popravek na trgu kriptovalut, bitcoin pod 10 tisoč dolarjev
Z delnicami so šle navzdol tudi cene nafte. Ameriška WTI se je na tedenski ravni pocenila za sedem odstotkov in spet zdrsnila pod 40 dolarjev. Ruski minister za energijo ocenjuje, da bo svetovno povpraševanje po nafti letos v povprečju nižje za 9–10 milijonov sodov dnevno. Članice držav Opec+ so se na epidemijo odzvale s temeljitimi krčenji proizvodnje, kar je nekoliko uravnotežilo trg. Zlato ni najbolje izpolnilo svoje "naloge" varnega pribežališča, saj je v petek cena zdrsnila pod 1920 dolarjev. Grmelo je na trgu kriptovalut, ether je v nekaj dneh padel za 35 odstotkov, bitcoin pa je pogledal pod 10 tisoč dolarjev, potem ko se je pred dnevi zavihtel nad 12 tisoč dolarjev, kar je meja, ki bitcoinu letos vztrajno predstavlja veliko oviro. Višje kljub "halvingu" (ta se je zgodil maja) za zdaj enostavno ne gre.

Bitcoin spet razvnel domišljijo
Kar nekaj pozornosti je požel članek v Bloombergu, v katerem njihov analitik Mike McGlone ugotavlja, da so mogoči vsi scenariji. Cena bi lahko dosegla skoraj 500 tisoč dolarjev, lahko pa tudi padla na nič. Več možnosti naj bi bilo za rast, saj je zaradi omejene ponudbe na eni strani in vse bolj ohlapne politike centralnih bank idealen hranilec vrednosti. McGlone meni, da bitcoin vse bolj postaja digitalna različica zlata. Njegova omejena ponudba (na končnih 21 milijonov bitcoinov) in vse višje povpraševanje bi lahko na koncu tržno vrednost bitcoina izenačila s tržno vrednostjo zlata. To pomeni devet bilijonov dolarjev! Če znesek delimo z 21 milijonov bitcoinov "v obtoku", dobimo ceno enega bitcoina 428.571 dolarjev. McGlone tudi predvideva, da bo do naslednjega leta tether po tržni kapitalizaciji prišel na drugo mesto, takoj za bitcoin.