Ob vse bolj kaotičnih razmerah v Evropi in tudi ZDA, ki jih povzroča novi koronavirus, ohromljenem vsakdanjem življenju, 30-dnevni ustavitvi letalskega prometa med ZDA in Evropo in seveda vedno nižjih napovedih o gospodarski rasti ga ni vlagatelja, ki ga ne bi stisnilo v želodcu. Reševalne akcije največjih centralnih bank so bile strel v prazno: Evropska centralna banka je na včerajšnji seji kvečjemu razočarala trge, saj ni še dodatno znižala depozitne obrestne mere, je pa obljubila, da bo povečala mesečni obseg odkupov državnih obveznic. Ameriška centralna banka je že prejšnji teden nepričakovano znižala obrestno mero Fed funds kar za pol odstotne točke in včeraj napovedala možnost obuditve programa kvantitativnega sproščanja, newyorška podružnica Feda pa je paničnim finančnim trgom na pomoč priskočila še z dodatno likvidnostjo (prek repoposojil) v vrednosti 1,5 bilijona dolarjev.

Kolaps, kot ga ni bilo od leta 1987
Pogled na tečajnice je bil včeraj kljub temu strah vzbujajoč, padci v Evropi so bili celo rekordno visoki, merjeno z indeksom Stoxx 600, ki je padel za 11 odstotkov. Frankfurtski DAX30 je strmoglavil kar za 12,24 odstotka (oziroma za 1.277 točk). To je drugi največji padec v zgodovini tega elitnega nemškega delniškega indeksa, huje je bilo le 11. septembra 2001. Wall Street je le nekaj tednov po tem, ko se je hvalil z novimi in novimi rekordi, zajadral v medvedji trg, saj so bili indeksi že v sredo več kot 20 odstotkov oddaljeni od vrha, včeraj pa je sledil največji "crash" po črnem ponedeljku 1987, ko je bila katastrofa še precej večja (-22 odstotkov). Dow Jones je namreč včeraj padel za 10 odstotkov, kar je peti največji minus v zgodovini tega indeksa. Boeingove delnice so se pocenile za 18 odstotkov.

Omejene možnosti centralnih bank
Zaradi velikih začetnih izgub so trgovanje na Wall Streetu sprva znova prekinili za 15 minut, kar so storili že v ponedeljek. Razlog za paničen odziv vlagateljev je seveda strah pred velikimi negativnimi posledicami koronavirusa na gospodarstvo. Svet drvi v recesijo in samo ugibamo lahko, kako hudo bo vse skupaj. Centralne banke so med finančno krizo 2008 lahko konkretno znižale obrestno mero, tokrat pa so zelo omejene, saj so obresti že tako zelo nizke. Verjetno bodo kmalu aktualne ideje o helikopterskem denarju.

Bitcoin za hip pod 4.000 dolarjev
Naftni trg je že tako doživljal nočno moro, ko sta se sprli Rusija in Savdska Arabija, začasna prekinitev vseh letalskih povezav med ZDA in Evropo pa je še dodatni razlog za pesimizem. Za 159-litrski sod brenta je bilo treba včeraj plačati le še 32,48 dolarja. Spomnimo, na začetku leta je bila cena še nad 70 dolarji. Paladij je v razprodaji včeraj zgrmel za 28 odstotkov (na 1.625 dolarjev), podobno bitcoin, ki je ponoči pogledal pod 4.000 dolarjev. Vlagatelji so bili prisiljeni prodajati tudi zlato, da bi pokrili izgube, tako da je zlata unča zdrsnila do 1.560 dolarjev. Celo varne državne obveznice so se včeraj pocenile, zahtevana donosnost nemške desetletne obveznice se je posledično zvišala na -0,73 odstotka. Če je vojna, je vojna za vse ...