Še dva trgovalna dneva sta ostala največji borzi na svetu v New Yorku in pod leto 2019 bomo lahko potegnili črto. Od začetka leta je širši newyorški indeks S&P 500 porasel za 29 odstotkov. To je največ po letu 2013, ko je bila rast 29,6-odstotna. Če bo finiš leta pozitiven, bo leto 2019 celo najdonosnejše v tem stoletju, potem ko je leta 1997 indeks S&P porasel za 31 odstotkov. V zadnjih dneh je veselo zlasti na trgu tehnoloških delnic: indeks Nasdaq se je v četrtek desetič zapored zvišal (to se je zgodilo prvič po juliju 2009) in prav tako desetič zapored postavil rekordno vrednost. Prvič v zgodovini se je tudi povzpel nad 9.000 točk. Letos se je njegova vrednost zvišala za 36 odstotkov. Applove delnice so poskočile za 80 odstotkov, Facebookove za 57 odstotkov. Vseevropski delniški indeks Stoxx 600 je v petek dosegel nov rekord.

Visoko rast sprožile predvsem centralne banke
Skupna vrednost vseh podjetij, ki kotirajo na borzah v New Yorku, osupljivo narašča, letos se je zvišala še za dobrih pet bilijonov (5.000 milijard) dolarjev. In podobno je v preostalih svetovnih finančnih središčih. Po izračunu Deutsche Bank se je skupna vrednost vseh svetovnih borz letos povzpela za več kot 17 bilijonov dolarjev in presegla 85 bilijonov. Ni dvoma, da imajo največje zasluge za takšen scenarij centralne banke. Če se je leto 2019 začelo z vsesplošnim prepričanjem, da bo Fed zviševal obrestno mero, se je zgodilo ravno nasprotno: trikrat jo je znižal. Podobno se je odločila tudi Evropska centralna banka, ki je septembra že tako negativno depozitno obrestno mero potisnila v še bolj negativno območje. Robert Holzman z vrha ECB-ja je pred dnevi potrdil, da ne gre pričakovati, da bo v letu 2020 depozitna obrestna mera spet pozitivna.

Borze bi si želele vnovične Trumpove zmage
Trgovinske napetosti med ZDA in Kitajsko so resda poskrbele za nekaj nervoze, predvsem poleti se je vedno glasneje omenjala tudi recesija, toda za zdaj nič ne kaže, da bi se v ZDA več kot desetletje dolgo obdobje nenehne rasti kmalu končalo. Tudi zato naj bi borze v letu 2020 še pridobivale, vendar z zmernim ritmom in z najverjetneje negativnim januarjem. Trenutno je namreč ameriški trg močno prenakupljen (po nekaterih kazalcih najbolj letos), zato je januarska korekcija zelo verjetna (toliko bolj, ker številni decembra nočejo prodati delnic zaradi davčnih motivov, saj raje počakajo na januar, kar plačilo davka zamakne za leto dni). V naslednjih 11 mesecih naj bi indeksi spet naraščali. Zgodovina sicer uči, da je po drugi svetovni vojni povprečna rast indeksa S&P v četrtem letu predsedniškega mandata 6,3-odstotna, rast pa je bila še višja, kadar je bil ponovno izvoljen republikanski kandidat.

Božična rast tudi na naftnem trgu
Tudi preostali investicijski razredi so v letu 2019 lepo pridobivali. Donosnost ameriške 10-letne obveznice se je znižala za 80 bazičnih točk (kar pomeni, da se je njena cena precej zvišala), vrednost bitcoina se je več kot podvojila (v zadnjih mesecih je sicer čutiti zatišje, kar je tudi posledica manj vzpodbudnih novic, povezanih s Facebookovo libro), cena zlata se je povzpela za 17 odstotkov, ameriške lahke nafte pa za več kot tretjino. V drugi polovici preteklega tedna je bilo treba za 159-litrski sod lahke nafte plačati skoraj 62 dolarjev, medtem ko se je brent zavihtel nad 68 dolarjev. Gre za najvišje cene po septembru. Na zadnji dan leta se bo zato gorivo v Sloveniji nekoliko podražilo.