Muhasti april v New Yorku - indeks Nasdaq je ta mesec izgubil že 4,7 odstotka (od tega v zadnjem tednu 3,1 odstotka), Dow Jones in S & P 500 pa okrog tri odstotke. Foto: Reuters
Muhasti april v New Yorku - indeks Nasdaq je ta mesec izgubil že 4,7 odstotka (od tega v zadnjem tednu 3,1 odstotka), Dow Jones in S & P 500 pa okrog tri odstotke. Foto: Reuters
Številne tehnološke delnice (na primer Facebook) so se od začetka marca močno pocenile, medtem ko so se delnice Intela in Cisca, dveh uglednih podjetij, ki sestavljata tudi elitni indeks Dow Jones, v tem obdobju podražile, prve za skoraj šest odstotkov. Foto: EPA
Ljubljanska borza
Indeks SBI TOP (765 točk) se je letos povzpel že za 17 odstotkov. Foto: MMC RTV SLO/T. O.
Kaže, da na Kitajskem vendarle ne bodo prepovedali trgovanja z bitcoini. Foto: EPA

adale pa so spet predvsem vrednosti tistih delnic, pri katerih so vrednotenja zelo visoka.

Zlasti biotehnološki sektor, ki na tedenski ravni že sedem tednov drsi navzdol (to se ni zgodilo od leta 1998) in je od rekordnega 25. februarja oddaljen že dobrih 20 odstotkov, ne najde dna. Morda upravičeno - z delnicami biotehnoloških podjetij se v povprečju trguje pri 34,4-kratniku dobička, medtem ko je povprečje za indeks S & P 500 le 14,9. V petek so bile visoko na prodajnem seznamu tudi bančne delnice, potem ko je banka JPMorgan sporočila, da je imela v prvem četrtletju 19 odstotkov nižji dobiček in osem odstotkov nižje prihodke. Banka slabše rezultate upravičuje s tem, da se vede bolj racionalno in se noče preveč izpostavljati z nespametnim odobravanjem posojil. Wall Street je takšno logiko kaznoval s 3,7-odstotno pocenitvijo delnic.

Vzajemni skladi še vedno z neto prilivi
Še nekaj številk: zadnji teden je širši newyorški delniški indeks S & P 500, ki je bil prejšnji petek (4. aprila) še rekordno visoko, izgubil 2,6 odstotka, tehnološki indeks Nasdaq pa 3,1 odstotka, pri čemer se je prvič po 3. februarju spustil pod 4.000 točk. Za omenjena indeksa je to največji tedenski minus po juniju 2012. Pesimizem je vladal zlasti v četrtek, ko je Nasdaq strmoglavil za 3,1 odstotka, kar je največji enodnevni padec po novembru 2011. Kljub razprodaji, ki smo ji priča ta mesec, pa svež denar še naprej priteka v delnice ameriških korporacij. Neto prilivi v ameriške vzajemne sklade so v tednu do 9. aprila znašali zajetnih 8,9 milijarde dolarjev, je bilo pa zato opaziti odlive iz tistih skladov, ki večinoma stavijo na ameriške obveznice.

Dow Jones (ZDA)

16.062 točk
Nasdaq (ZDA)3.999
DAX30 (Frankfurt)9.315
Nikkei (Tokio)13.960
10-letne slov. obvezn.donos: 3,59
10-letne am. obvezn.donos: 2,62
EUR/USD1,3886
EUR/CHF

1,2162

bitcoin424 USD
nafta brent107,19 USD
zlato

1.320 USD

euribor (6-mesečni)0,428 %


Nekateri tehnološki velikani se dobro držijo
Glavno vprašanje je, ali vsa ta nervoza, ki zaznamuje aprilsko trgovanje, res pomeni konec izjemnega petletnega bikovskega trenda. Ameriška centralna banka namreč od decembra vztrajno znižuje količino denarja, ki ga v okviru programa kvantitativnega sproščanja namenja odkupovanju obveznic, kar za delniške trge ni dobra novica. Številni vlagatelji so zato pripravljeni manj tvegati in so obrnili hrbet delnicam, ki so do letos močno pridobivale, na primer tehnološke delnice, čeprav vseh ne gre metati v isti koš. Delnice Intela, Cisca in Microsofta so v primerjavi z začetkom marca višje, medtem ko so delnice nekaterih sorodnih podjetij v tem obdobju potonile za več kot 20 odstotkov, s čimer so po definiciji v medvedjem območju.

Rast dobičkov naj bi bila minimalna
V novem tednu bo veliko pozornosti namenjene guvernerki Zveznih rezerv Janet Yellen, ki bo imela govor v New Yorku, vedno bolj pa v ospredje prihajajo tudi objave rezultatov poslovanja ameriških korporacij v prvem četrtletju. Analitiki so ocene o dobičkih prvega četrtletja popravili precej navzdol, saj je slabo zimsko vreme v ZDA prizadelo posel. Če so na začetku leta pričakovali, da bodo dobički prvega trimesečja v primerjavi z istim lanskim obdobjem višji za 6,5 odstotka, zdaj prevladuje ocena, da se bodo zvišali le za okrog odstotek. V naslednjem tednu bodo o svojem poslovanju med drugim poročali General Electric, Johnson & Johnson, Goldman Sachs, Google in IBM.

Bitcoin v petek strmo navzgor
Evro se je zadnji teden v primerjavi z dolarjem okrepil za skoraj odstotek in pol, kar je največ po septembru. Šele v petek je dolar pokazal moč (slabe novice za svet so vedno dobre za dolar), močno pa se je povzpela vrednost bitcoina. Po novici, da guverner kitajske centralne banke ne namerava prepovedati trgovanja s to spletno valuto, je cena poskočila za 20 odstotkov, na 424 dolarjev. Na trgu plemenitih kovin je treba omeniti predvsem rast paladija, saj se je cena za unčo prvič po juniju 2011 povzpela nad 800 dolarjev. Od začetka leta je paladij pridobil že 15 odstotkov. Zlato je zadnji teden pridobilo dober odstotek, kar je predvsem posledica objavljenega zapisnika zadnje seje Zveznih rezerv, sodeč po njem se obrestna mera Fed funds v prvi polovici leta 2015 še ne bo zvišala.

Visoka rast delnic Letrike
Na Ljubljanski borzi je SBI TOP v petih dneh pridobil 1,43 odstotka, pri čemer so največ, skoraj šest odstotkov, pridobile delnice Zavarovalnice Triglav. Lani je zavarovalnica ustvarila 48,3 milijona evrov čistega dobička, kar je štiri odstotke manj kot leta 2012, a 15 odstotkov več od načrtov. Lepa rast je uspela tudi delnicam Gorenja (+4,44 odstotka) in Luke Koper (2,91 odstotka.). Še bolj zadovoljni so lahko delničarji Letrike, saj so se delnice podražile za desetino. "Šempetrska družba, ki se nahaja na vladnem seznamu za prodajo, je ta teden z nemškim proizvajalcem motorjev Deutz podpisala petletno pogodbo o sodelovanju v skupni vrednosti prek 140 milijonov evrov," je povedal Jure Rozman iz GBD-ja.