Vodja demokratske večine v predstavniškem domu Nancy Pelosi, ki želi 2,2 bilijona dolarjev vredno pomoč, in finančni minister Steven Mnuchin naj bi v torek zbližala stališča odo stimulativnega svežnja, tako da bi morda vendarle lahko dogovor dočakali še pred volitvami. To je odlična novica za revnejši sloj prebivalstva, ki se mu je konec julija iztekla podpora iz prvega svežnja. Na torkov optimizem vlagateljev je vplivala tudi izjava direktorja farmacevtskega podjetja Moderna, ki je za Wall Street Journal povedal, da bi bilo lahko njihovo cepivo proti koronavirusu za izredno uporabo na voljo že decembra. Newyorški delniški indeksi so se v torek povzpeli za nekaj manj kot pol odstotka in tako nadomestili del ponedeljkovih izgub. Podražile so se tudi plemenite kovine in bitcoin, ki je prvič po 19. avgustu spet splezal nad 12 tisoč dolarjev. Ob vseh letošnji prebojih te meje je hitro sledila streznitev in večji padec. Tokrat naj bi bitcoin nadaljeval rast, je pa zanimivo, da alt kovanci v zadnjem tednu niso sledili "velikemu bratu" in so večinoma izgubljali.

Cepivo še letos?
"Bolj kot volitve na razpoloženje borznikov vplivajo informacije o stimulativnih ukrepih ameriške vlade. Trenutno kaže, da bodo sprejeti šele po volitvah. Tudi Fed poudarja, da bo treba s fiskalnega vidika sprejeti nove ukrepe, delniški trgi pa verjamejo, da se bo to slej ko prej zgodilo, zato so indeksi blizu rekordov. Med potencialnimi tveganji bi omenil cepivo proti covidu-19. Večina pričakuje, da bo ameriška agencija za zdravila FDA najpozneje decembra že odobrila cepivo in da bi se lahko v naslednjem letu vsi cepili. Če se bo ta časovnica podaljšala, bi to na borzah lahko prinesli resnejši popravek navzdol," nam je še pred novico o zbližanju stališč med Pelosijevo in Mnuchinom povedal Tomislav Apollonio iz Nove KBM.

Kot pri španski gripi: drugi val hujši
"Število okuženih se sicer hitro povečuje, a to za zdaj ni povzročilo razprodaj delnice. Vlagatelji očitno še vedno verjamemo v okrevanje v obliki črke V, ampak, kot rečeno, če cepivo kmalu ne bo na voljo, bo to lahko obrnilo smer navzdol. Osebno sicer ne verjamem, da bo res takšen V-odboj. Tudi pri španski gripi je bil drugi val najhujši. Žal nas v prihodnjih tednih čaka huda zdravstvena kriza. Države že uvajajo mehke "lockdowne", razne omejitve in policijske ure. To se bo na gospodarski rasti gotovo odrazilo negativno, res pa je, da ne bo tako hudo kot ob prvem valu, ko so po svetu za en mesec ustavljali tovarne," še dodaja Apollonio.

Poplava likvidnosti naj bi sprožila inflacijo
V nasprotju s splošnim prepričanjem, da bodo obrestne mere v ZDA še dolgo (vsaj dve leti) ostale ničelne, je James Bianco, analitik z Wall Streeta, z zanimivo primerjavo posvaril, da lahko impresivne monetarne in fiskalne spodbude v kombinaciji z nižjim BDP-jem naslednje leto sprožijo hitro rast inflacije: "Proizvajamo manj, pri tem pa spodbujamo povpraševanje. To praviloma prinese višje cene. Fed je kot drog, trgi pa kot konj, ki je privezan na ta drog. Ko konja nekaj vznemiri, naj bo to inflacija, lahko odtrga drog in zbezlja, kamor se mu zahoče. Prav to se lahko zgodi z inflacijo in Fed ne bo imel druge izbire, kot da jo lovi." Bianco meni, da bo ameriški indeks cen izdatkov za osebno porabo (PCE), ki je trenutno 1,6-odstoten, sredi naslednjega leta porasel na 2,5 odstotka, kar je največ v zadnjih 27 letih. Donosnost 10-letne ameriške obveznice naj bi se dvignila na 1,25 odstotka, to pa bi bil že signal, da bi lahko Fed začel razmišljati o višanju obrestnih mer.