Ni potreben posebno dober spomin, da si prikličemo izjave številnih ekonomistov o propadu evrskega območja. Kaže, da je pesimistov zdaj vedno manj. Celo sloviti ekonomist Nouriel Roubini, ki je napovedal finančno krizo, je priznal, da so se razmere v Evropi popravile. Pravijo, da je takrat, ko še zadnji pesimist spremeni svoj pogled, pravi čas za umik z delniškega trga. Je res zdaj pravi trenutek za prodajo?

Wall Street: najdaljši pozitivni niz po 2004
Newyorški S & P 500 je v petek porasel osmi dan zapored, kar je najdaljši pozitivni niz po novembru 2004. S & P je letos pridobil 5,4 odstotka in je že tam, kjer ga je večina analitikov videla šele sredi leta 2013 - nad 1.500 točkami. Elitni Dow Jones (zadnji teden je pridobil 1,8 odstotka) je le še 2,2 odstotka oddaljen od rekorda iz oktobra 2007. Dobički ameriških podjetij so boljši od (resda nizkih) pričakovanj, nepremičninski trg okreva, prav tako trg dela. V petek bo objavljen podatek o ameriškem januarskem trgu dela. Gospodarstvo naj bi ustvarilo neto 155 tisoč delovnih mest.

Zadnja stopnja v bikovskem trendu?
Ker so delnice na petletnem vrhu in ker bikovsko gibanje delnic traja že štiri leta, so vedno glasnejša ugibanja, kako dolgo lahko še traja delniško rajanje. Analitik Laszlo Birinyi (bil je med prvimi, ki je pred štirimi leti na vrhuncu finančne krize sejal optimizem, ko je napovedal boljše čase za delnice) meni, da je bikovski trg lani poleti najverjetneje vstopil v četrto in zadnjo stopnjo, katere značilnost je pretiran optimizem, ki se kaže tudi v tem, da še zadnji vlagatelji, ki so zamudili rast, skačejo na vlak. S tem dodatno podžigajo rast, ki je v tej zadnji stopnji pogosto zelo visoka.

Medved utegne prej obiskati obvezniški trg
Kdaj bo nastopil preobrat, Birinyi noče ugibati. Morda čez leto, morda šele čez dve leti. Dokler so prilivi v vzajemne sklade tako visoki (13 milijard dolarjev v prvih dveh tednih leta 2013), se za prihod medveda, simbola pesimizma, še ni treba bati. Bolj bi moralo biti vlagatelje strah preobrata na obvezniškem trgu. Donosi obveznic varnih držav so namreč na zgodovinsko nizkih ravneh (kar pomeni, da so cene teh obveznic rekordno visoke, potem ko je v ZDA v zadnjih petih letih na obvezniške trge priteklo več kot tisoč milijard dolarjev svežih sredstev) in ko bo gospodarstvo začelo okrevati, bodo šli donosi samo navzgor (drugače povedano: cene obveznic bodo padle).

Konec nenehne rasti Applovega dobička
V zadnjem tednu je veliko prahu dvignil Apple. Čeprav je imel proizvajalec iPhonov rekorden četrtleten dobiček, je bilo to za delniške trge premalo in delnice so v četrtek padle za 12 odstotkov, v petek pa še za dobra dva odstotka. Analitiki pričakujejo, da bo dobiček Appla v tem četrtletju dosegel dobrih 10 milijard dolarjev, potem ko je bil v istem obdobju lani 11,6 milijarde. To pomeni, da bo Applov četrtletni dobiček na letni ravni prvič v devetih letih nazadoval.

Exxon Mobil spet najvrednejše podjetje v ZDA
Tržna kapitalizacija Appla se je od septembra znižala kar za 250 milijard dolarjev in od petka Apple ni več najvrednejše podjetje na svetu. Primat je s 413 milijardami dolarjev tržne kapitalizacije spet prevzel naftni velikan Exxon Mobil, Apple pa je vreden pet milijard manj.

Ob padcu jena japonske delnice še navzgor
Med vročimi naložbami je zadnje čase borza v Tokiu. Indeks Nikkei se je v petek zvišal za skoraj tri odstotke in je zdaj najvišje v zadnjih 32 mesecih. Jen je po novici, da je v ZDA število zahtevkov za denarno nadomestilo v času brezposelnosti doseglo najnižjo raven po letu 2008, v primerjavi z dolarjem padel najnižje v zadnjih dveh letih in pol. Takšen scenarij je po meri izvoznih podjetij. Sonyjeve delnice so samo v petek poskočile za več kot osem odstotkov.

Tuji vlagatelji spet obožujejo Tokio
Analitiki so zvišali ocene dobička za izvozna podjetja, tokijska borza pa je že nekaj časa med najbolj vročimi. Na tedenski ravni je Nikkei porasel enajstič zapored. To se ni zgodilo že od leta 1971. Od sredine novembra se je povzpel kar za 26 odstotkov. Samo decembra so tuji vlagatelji v delnice japonskih korporacij vložili 17 milijard dolarjev, kar je največji mesečni priliv po letu 2010. Strokovnjaki pri Bank of America/Merrill Lynch so pri kratkoročnih priporočilih samo japonskemu trgu pripeli oznako "buy" (kupi), potem ko je Japonska centralna banka napovedala obsežne spodbujevalne ukrepe.

Indeks Ifo kaže nemško moč
V Evropi so se ob množici skrb vzbujajočih podatkov v petek razveselili objave nemškega konjunkturnega indeksa Ifo, ki je porasel tretjič zapored in dokazuje, da je Nemčija še vedno v dobri kondiciji. Čeprav je v Evropi položaj v realnem gospodarstvu skrb vzbujajoč, pa je na finančnih trgih olajšanje očitno. Ta mesec je donosnost na španske desetletne obveznice prvič po skoraj enem letu zdrsnila pod pet odstotkov. Lani junija je bila donosnost več kot 7,5-odstotna, nato pa je začela občutno padati, ko je predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi sporočil, da bo naredil vse za obrambo evra.

Koliko denarja bodo vrnile poslovne banke?
Tudi Italija je na obvezniških trgih vedno bolj spoštovana, saj je donosnost obveznice le še dobre štiri odstotke. Med kupci obveznic ranljivih držav so vedno bolj institucionalni vlagatelji, kot so pokojninski skladi in zavarovalnice. Spodbudno je tudi, da bodo poslovne banke, ki so si od ECB-ja pred enim letom izposodile skupno za tisoč milijard evrov (med njimi so bile tudi največje slovenske banke), v naslednjem tednu vrnile od 100 do 200 milijard evrov, kar je več od prvih napovedi.