Inflacija je v večjem delu razvitega sveta najvišje v zadnjem desetletju (v Sloveniji 2,2-odstotna, v Nemčiji 2,5-odstotna), obrestne mere pod dolgoročnim povprečjem (realna obrestna mera je v Evropi globoko negativna), finančni trgi so nemirni in blizu vstopa v medvedji trend, Evropo skrbita brexit in italijanska prezadolženost ... Pričakovali bi, da bo v teh razmerah zlato varno pribežališče, a je od poletja "prilepljeno" na vrednost okrog 1.220 dolarjev za 31,1-gramsko unčo. Teorij zarote ne manjka, tako naj bi po prepričanju nekaterih s cenami zlata manipulirale centralne banke, predvsem Fed, ki ima z 8133 tonami največje zaloge na svetu. V ozadju je ideja, da bi višje cene zlata oslabile dolar in s tem zaupanje v ameriško gospodarstvo, zato Fed posreduje na trgu in skrbi za nizko ceno.
Nafta ni šla na 100 dolarjev, ampak - na 50!
Tudi za cene nafte velja, da so se mnogi ušteli. Z uvedbo ameriških sankcij proti Iranu je bilo pričakovati rast cen, morda celo proti sto dolarjem za 159-litrski sod, toda ker so ZDA nekaterim državam (tudi Kitajski) vseeno dovolile kupovati iransko nafto, se trenutno z lahko nafto WTI trguje pri pol nižji ceni. Strmo padanje je povzročil tudi predsednik Trump s pritiskom na države Opeca, naj poskrbijo za nižje cene črnega zlata, hkrati pa zaloge nafte v ZDA ob rekordnem črpanju strmo naraščajo in so trenutno najvišje po lanskem decembru. Lahka nafta je tako od 3. oktobra, ko je bila na štiriletnem vrhu, padla kar za 34 odstotkov, podobno tudi brent, s katerim so v petek (to je bil res črni petek za nafto, cena se je sesula za 6-7 odstotkov) trgovali že pod 59 dolarji.To je najmanj po lanskem oktobru.
Rekordno črpanje nafte v vsaj 35 letih
Trgovci očitno ne verjamejo, da bodo nižje proizvodne kvote, za katere se bo Opec zelo verjetno odločil na zasedanju 6. decembra, pomagale uravnotežiti trg. Večina za naslednje leto pričakuje presežno ponudbo, saj proizvajalci načrpajo največ nafte v vsaj 35 letih. Samo v ZDA se je proizvodnja letos zvišala za 25 odstotkov, vedno več načrpajo tudi v Rusiji in Savdski Arabiji. Savdski minister za energijo je sporočil, da bo novembrska proizvodnja presegla oktobrsko, ko je ta zalivska država načrpala 10,6 milijona sodov dnevno. Pri banki JP Morgan so zaradi vse višje ponudbe znižali oceno o povprečni vrednosti nafte brent v naslednjem letu, in sicer s 83,50 na 73 dolarjev. Leta 2020 naj bi se z brentom trgovalo pri povprečno 63,45 dolarja, z lahko nafto WTI pa pri 54,61 dolarja.
.

.
Vrednost tehnoloških podjetij nižja za bilijon
Razviti delniški trgi so medtem naredili nov korak nazaj. Predvsem tehnološke delnice trpijo, saj se pričakuje padec povpraševanja po teh izdelkih. Od konca septembra se je tržna vrednost stotih delnic, ki so vključene v indeks Nasdaq, znižala za več kot tisoč milijard dolarjev. Največje izgube so doživele delnice, znane po kratici FAANG (Facebook, Amazon, Apple, Netflix in Google), ki imajo v tem bilijonu dolarjev tričetrtinski delež. Apple naj bi zaradi slabe prodaje načrtoval znižanje cene iPhona XR na japonskem trgu. Delnice so padle na 172 dolarjev in so 26 odstotkov oddaljene od rekorda. Skrbi tudi visoka zadolženost. Skupna zadolženost ameriških korporacij je s 4,9 bilijona dolarjev leta 2007 porasla na zdajšnjih 9,1 bilijona, to pa je lahko v obdobju, ko bodo obrestne mere še naraščale, precej nespodbudno.
Strah vlagateljev: je z bitcoinom konec?
Kriptovalute so še naprej pod prodajnim pritiskom, cena bitcoina je danes ponoči zdrsnila pod 3.500 dolarjev in je s tem na najnižji točki po lanskem oktobru. Če so lani vlagatelji na ameriški zahvalni dan sprožili evforijo, ki je ceno bitcoina v enem mesecu več kot podvojila (max. pri 20 tisoč dolarjev), je letos razpoloženje popolnoma drugačno, na trenutke tudi panično. Od januarja se je tržna vrednost vseh kriptovalut znižala za več kot 700 milijard dolarjev in znaša le še 120 milijard. V Googlu je besedna zveza "is bitcoin dead" (ali je z bitcoinom konec) vse bolj iskana, precej analitikov pa napoveduje nadaljnje padce. Za zadnji polom kriptovalut naj bi bil odgovoren tudi bitcoin cash, iz katerega sta po t. i. hard forku (razdružitvijo) nastali novi valuti Bitcoin Cash SV (SV je kratica za Satoshis Vision), ki ima večjo velikost blokov, in Bitcoin Cash ABC. Fork spremljajo spori znotraj skupnosti, vse skupaj pa negativno vpliva na celoten trg.

Bitcoin kot Amazon in - kot zlato?
Vseeno se najde še precej pozitivno naravnanih strokovnjakov. Analitik Lou Kerner je bitcoin primerjal z Amazonom. Ob poku delnic pikakom podjetij so, kot pravi, Amazonove delnice v dveh letih padle za 95 odstotkov, a je sledila silovita rast in letos je bilo podjetje za nekaj trenutkov vredno že več kot bilijon dolarjev. Kerner pričakuje, da se bo nekaj podobnega zgodilo z bitcoinom in da so trenutni padci del igre, ki jo mora sprejeti vsak dolgoročni vlagatelj. "Leta 2013 se je zgodilo, da je bitcoin čez noč izgubil 70 odstotkov vrednosti. Nihče tega nima rad, ampak pri vlaganju v kriptovalute, kjer vse temelji na zaupanju, je to normalno. Mislim, da bo bitcoin naposled zamenjal zlato, kjer gre za trg, vreden osem bilijonov dolarjev. Bitcoin bo z leti prehitel zlato, saj govorimo o najboljšem hranilcu vrednosti, ki je bil kadar koli ustvarjen."