Nekateri vlagatelji na Wall Streetu se ne menijo preveč za politični "daj-dam" v Washingtonu in so prepričani, da bodo delnice velikih družb, ki so to jesen občutno padle (Applove za 25 odstotkov, Googlove za 16, delnice General Electrica za 14 odstotkov), kmalu spet okrevale, čeprav se bliža 1. januar 2013, ko bo potekla večina davčnih olajšav, hkrati pa se napovedujejo rezi proračunskih izdatkov, kar bi lahko največje svetovno gospodarstvo pahnilo v recesijo.

S & P letos le še za osem odstotkov v plusu
Pred dvema mesecema je kazalo, da je širši newyorški indeks S & P 500, ki je bil tedaj za 17 odstotkov višje kot na začetku leta, na dobri poti k drugi največji letni rasti v zadnjih desetih letih. Toda letošnji pribitek je zdaj le še okrog osemodstoten. Od ponovne izvolitve Baracka Obame za ameriškega predsednika je S & P 500 izgubil več kot pet odstotkov. Vlagatelji se vedno bolj zavedajo, da je na vidiku zvišanje davka na kapitalske dobičke in na dividende.

Dobre novice iz Bele hiše v petek dvignile Dow Jones
Delniški indeksi v New Yorku so pretekli teden do petka izgubljali, včerajšnja rast pa je posledica uspešnega začetka pogajanj glede davčnega prepada, potem ko se je Obama srečal republikanskima kongresnima voditeljema. Kljub dopoldanski novici o oktobrskem 0,4-odstotnem padcu industrijske proizvodnje (to je zlasti posledica orkana Sandy) se je Dow Jones v petek zvišal za tretjino odstotka, na tedenski ravni pa izgubil 1,8 odstotka. Gre za četrti zaporedni negativni teden.

Vlagatelji selijo denar v obveznice
Tehnološki indeks Nasdaq je že okrog 10 odstotkov oddaljen od septembrskega 12-letnega vrha. Delnice proizvajalca računalnikov Dell so padle za sedem odstotkov, saj je nižja prodaja osebnih računalnikov načela Dellov dobiček. Vlagatelji pozornost posvečajo tudi naraščajočemu nasilju na Bližnjem vzhodu, varno zatočišče pa spet iščejo v obveznicah. Donos ameriške desetletne obveznice se znižuje že en mesec in je zdaj pri 1,57 odstotka le 17 bazičnih točk nad rekordom iz letošnjega julija.

Evrsko območje uradno v recesiji
Vodilne evropske borze so, merjeno z indeksom FTSEurofirst 300, najnižje po 2. avgustu. Frankfurtski DAX30 je od prejšnjega petka nižji za tri odstotke. Nemčija, ki je imela tako kot Francija v tretjem četrtletju 0,2-odstotno gospodarsko rast, vedno bolj občuti posledice dolžniške krize, v zadnjem četrtletju ji že napovedujejo upad gospodarske dejavnosti. Evrsko območje je zdaj tudi uradno v recesiji - v tretjem letošnjem četrtletju se je bruto domači proizvod v primerjavi s četrtletjem prej znižal za 0,1 odstotka, četrtletje prej pa je bil padec 0,2-odstoten.

Nov odpis dolga Grčiji ne bi odpravil težav
Evropski voditelji se z Mednarodnim denarnim skladom še vedno ne morejo uskladiti o tem, kako obvladati grški dolg, kar preprečuje izplačilo naslednjega obroka pomoči, vrednega 31 milijard evrov. Pri IMF-u se zavzemajo, da vlade Grčiji odpišejo del dolga, nemški član sveta ECB-ja Jens Weidmann pa je poudaril, da trenutno ni pravi čas za nov odpis. "Takoj lahko to naredimo, ampak če proračun in primanjkljaj nista vzdržna, bo treba isto spet narediti čez deset let. V tem ne vidim smisla."

Krkine delnice po objavi svežih rezultatov navzdol
Na Ljubljanski borzi je teden minil v znamenju objav devetmesečnih poslovnih rezultatov. Indeks SBI TOP (584 točk) je na tedenski ravni zdrsnil za 1,65 odstotka, podražile pa so se le Telekomove delnice. Krkine delnice so se pocenile za 2,40 odstotka, saj je imel novomeški farmacevt v devetih mesecih letos 15 odstotkov manj dobička iz poslovanja. Delnice Mercatorja so se pocenile za 4,24 odstotka. "Najboljši sosed" ima težave, v devetih mesecih je imel za 22 milijonov evrov izgube, čisti prihodki od prodaje pa so se glede na isto obdobje lani povečali za 0,7 odstotka, na 2,1 milijarde evrov.