Po anketi, ki so jo med upravljavci premoženja opravili pri Merryl Lynch, davčni prepad svetovnemu gospodarstvo in kapitalskim trgom predstavlja največjo nevarnost. Skoraj vsakega drugega upravljavci investicijskih skladov skrbi davčni prepad, evropska dolžniška kriza pa samo še vsakega četrtega, je v Finančnih krivuljah na Valu 202 povedal Damjan Kovačič, upravljavec skladov družbe KBM Infond.

Politiki ne bodo želeli tvegati recesije
"Ocenjujem, da je malo verjetno, da v Washingtonu ne bo določenega kompromisa, saj nobena stran noče biti kriva za morebitno recesijo. Za politike bi to pomenilo preveliko karierno tveganje," je komentiral Kovačič. Tudi spletni iskalnik Google je zaznal večje zanimanje za besedno zvezo "fiscal cliff" (davčni prepad). Od začetka poletja se je za najmanj petkrat povečalo število iskanj tega zelo aktualnega pojma.

V "igri" okrog 600 milijard dolarjev
Pri davčnem prepadu gre za kombinacijo poteka večine davčnih olajšav in hkratnega ostrega reza proračunskih izdatkov, kar bi lahko, če do 31. decembra ne bo kompromisa, iz ameriškega gospodarstva potegnilo za okrog 600 milijard dolarjev oziroma štiri do pet odstotkov bruto domačega proizvoda. Delniški trgi se še kako zavedajo tega problema. Analitiki pri banki Barclays so že znižali ciljno vrednost indeksa S & P 500 ob koncu leta, in sicer s 1.395 na 1.325 točk.

Negotov začetek tedna na Wall Streetu
V ponedeljek je indeks S & P 500, ki je prejšnji teden izgubil dobra dva odstotka (največji tedenski padec po juniju), ostal nespremenjen pri 1.380 točkah. Še vedno je deset odstotkov višje kot na začetku leta, vendar tik pod 200-dnevnim drsečim povprečjem, kar je "nevarno" območje, ki nakazuje nadaljnje padanje. Evropske borze so danes, tako kot evropska valuta (1 evro = 1,27 dolarja), peti dan zapored v rdečem območju, kar se ni zgodilo že več kot dva meseca.

Pesimizem nemških institucionalnih vlagateljev
Frankfurtski delniški indeks DAX30 (7.123 točk) je v torek do 13. ure izgubil 0,6 odstotka. Delnice energetskega velikana EON so padle kar desetino vrednosti, saj je podjetje znižalo oceno dobička za leto 2013. Na slabo voljo borznikov je vplivala tudi sveža objava konjunkturnega indeksa Zew. Njegova vrednost je z oktobrskih minus 11,5 točke ta mesec padla na minus 15,7 točke. Analitiki so napovedovali rast na minus 10 točk.

Tečaji delnic na Lj. borzi (13. november):

Višja zahtevana donosnost na slovenske obveznice
Donos španske desetletne obveznice (5,94 odstotka) se nevarno približuje šestim odstotkom, navzgor pa je šla tudi zahtevana donosnost primerljive slovenske obveznice in znaša 5,74 odstotka. Na slabše razpoloženje obvezniških trgov vpliva tudi nestrinjanje evropskih voditeljev in Mednarodnega denarnega sklada glede roka za stabilizacijo javnih financ. Finančni ministri evra so dali Grčiji na voljo dve leti več časa, do leta 2016.

V prvi kotaciji dražje le Mercatorjeve delnice
Na Ljubljanski borzi tudi v torek trgovanje ni bilo prav razburljivo. Daleč največ prometa, 892 tisoč evrov, je bilo s Krkinimi delnicami, katerih tečaj znaša 48 evrov. Posli so se sklepali med 47,80 in 48,40 evra. S 45 tisoč evri po prometu sledijo Telekomove delnice, ki so padle na 77,26 evra. V prvi kotaciji so se ob le sedmih sklenjenih poslih podražile le Mercatorjeve delnice in tako nadomestile del ponedeljkove izgube. Indeks SBI TOP (585 točk) se je znižal za 0,7 odstotka.