Na petkov pesimizem so spet vplivala pričakovanja o močnem Fedovem zaostrovanju denarne politike, pa tudi neprepričljivi četrtletni poslovni rezultati. Vseh 30 delnic, ki sestavljajo indeks Dow Jones, se je pocenilo, najbolj (po objavi rezultatov) Verizonove (5,5 %). V novem tednu bodo svoje dobičke v obdobju januar–marec sporočili tehnološki velikani Apple, Microsoft, Amazon in Googlovo starševsko podjetje Alphabet. Delnice omenjenih podjetij so ob koncu tedna doživele mini razprodajo, ki pa niti najmanj ni bila primerljiva s strmoglavljenjem Netflixovih delnic, ki so po objavi, da je Netflix v prvem četrtletju izgubil 200 tisoč naročnikov, izgubile skoraj 40 odstotkov, od rekorda pa so oddaljene že 70 odstotkov.

Morgan Stanley zvišal napovedi o ceni nafte
Cene nafte so se v zadnjih petih dneh spustile skoraj pet odstotkov nižje (brent je zdaj vreden 106 dolarjev), in to kljub vse glasnejšim grožnjam Evrope, da bo uvedla embargo na rusko nafto. Nizozemska načrtuje, da bo do konca leta prekinila vso dobavo ruske nafte oziroma naftnih derivatov. A očitno je na cene nafte zadnje dni bolj vplivalo povpraševanje, saj se vrstijo vse nižje ocene letošnje svetovne gospodarske rasti. Pri Morgan Stanleyju so vseeno navzgor popravili oceno o povprečni ceni brenta v tretjem četrtletju, in sicer s 120 na 130 dolarjev. Spomnimo, da je prejšnji mesec brent dosegel že 139 dolarjev, največ po letu 2008.

Dolar vse bolj zaželen
Potem ko je guverner Feda Jerome Powell poudaril, da je pred majsko sejo na mizi tudi zvišanje ključne obrestne mere v višini 50 bazičnih točk, terminske pogodbe pa napovedujejo podobno višanje tudi na junijski in julijski seji (ob vsem tem naj bi Fed junija začel tudi zmanjševati svojo bilančno vsoto), je dolarski indeks (letos se je povzpel za skoraj šest odstotkov) pri 101,33 točke dosegel najvišjo raven po marcu 2020. Tudi donosnosti obveznic naraščajo, pri dveletni ameriški je dosegla 2,79 odstotka, največ po decembru 2018. Isto velja za desetletno obveznico, saj je v sredo zahtevana donosnost znašala 2,981 odstotka. Marca je bilo opaziti že invertno krivuljo donosnosti, kar je precej zanesljiv znak, da bo v letu ali dveh nastopila recesija.

Japonci ostajajo pri politiki poceni denarja
Na Japonskem se medtem še kar nadaljuje politika ultra poceni denarja, pri tem pa je opazna vse večja razlika v japonskem pristopu v primerjavi z ameriškim in evropskim. Posledice so vidne predvsem na deviznih trgih, saj je jen v primerjavi z dolarjem zdrsnil na najnižjo vrednost v zadnjih 20 letih. Za dolar je bilo treba namreč plačati že več kot 129 jenov. Samo letos je jen izgubil več kot deset odstotkov. Japonska centralna banka se je odločila, da bo od četrtka v štirih zaporednih delovnih dneh neomejeno odkupovala desetletne državne obveznice. Za takšno potezo se je odločila prvič po koncu marca, tudi tokrat v želji, da dolgoročno obrestno mero obdrži pod 0,25 odstotka, potem ko je v torek zahtevana donosnost že dosegla to mejo.

Telekomova dividenda evro nižja kot lani
Na Ljubljanski borzi večjih premikov ni bilo, vseeno pa ni manjkalo zanimivih informacij. Telekom je v četrtek sporočil, da je skupina leto 2021 sklenila s 648,2 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je približno toliko kot leto prej. Čisti dobiček je dosegel 37,9 milijona evrov in je bil od predlanskega višji za 52 odstotkov. Delničarjem Telekoma Slovenije se letos obeta dividenda v višini 3,50 evra bruto na delnico, kar je en evro manj kot lani. Telekomove delnice ostajajo pri 59,50 evra. Skupščina Petrola je potrdila predlog uprave o avgustovski cepitvi delnic v razmerju 1:20, delničarji pa bodo še prej prejeli dividende v višini 30 evrov bruto na delnico, kar je osem evrov več kot lani. Tečaj Petrolovih delnic je 540 evrov Petrolove delnice so današnje trgovanje končale 1,89 odstotka nad ravnijo preteklega četrtka.