Zvezne rezerve že nekaj časa finančne trge pripravlja na zgodovinski korak. Od lanskega julija je obrestna mera Fed funds na 23-letnem vrhu, v območju med 5,25 in 5,50 odstotka. Inflacija se je medtem umirila (na letni ravni je 2,5-odstotna), trg dela pa kaže nekatere znake šibkosti, zato guverner Jerome Powell že nekaj časa napoveduje, da bo na septembrski seji znižal obrestno mero. V igri ni le klasičnih 25 bazičnih točk, ampak 50, kar pa bi lahko bil tudi negativen signal za trge, češ da je Fed že malo paničen, da mu ne bo uspelo doseči mehkega pristanka gospodarstva.

Pestro dogajanje na obvezniških trgih
Wall Street kakšnega slabega scenarija za zdaj ne predvideva, saj so dobički podjetij močni, marže prav tako. V torek sta indeksa Dow Jones in S & P 500 postavila nova zgodovinska vrhova, od začetka avgusta pa občutno pridobivajo tudi obvezniški trgi. Donosnost ameriške desetletne obveznice je zdaj le še 3,64-odstotna. Ugodnejše razmere za zadolževanje so hitro izkoristila številna ameriška podjetja z investicijsko oceno, ki so v prvem septembrskem tednu izdala za več kot 80 milijard dolarjev obveznic. Gre za najvišjo tedensko vsoto po maju 2020.

Koliko rezov letos? Verjetno trije.
Kljub rekordom na Wall Streetu pri Bank of Americi svetujejo previdnost. "Se spomnite prizora v filmu Umri pokončno, v katerem je Bruce Willis bos bežal po razbitem steklu? Tako bo do volitev videti trgovanje z delnicami," so zapisali pri Bank of America, pri čemer navajajo tri dejavnike, ki povzročajo negotovost. Prvi dejavnik so centralne banke. Veliko je ugibanja, koliko Fedovih rezov bo sledilo današnjemu do konca leta. Pri Goldman Sachsu pričakujejo, da bo Fed obresti znižal še na novembrski in decembrski seji.

Pred volitvami trgi tradicionalno precej volatilni
Pričakovanja so podobna tudi pri ECB-ju, kjer so prejšnji teden obresti drugič zapored znižali za četrtino odstotne točke. Drugi dejavnik je povezan z usodo ameriškega gospodarstva. Bo pristanek mehak ali trd? Trenutno večina gospodarskih kazalcev ne napoveduje recesije, je pa vsekakor v nekaterih delih gospodarstva zaznati določene težave. In tretjič, manj kot dva meseca še manjkata do ameriških volitev, ki tradicionalno povečujejo volatilnost na Wall Streetu. Pri Goldman Sachsu menijo, da bi bil za največje svetovno gospodarstvo najboljši scenarij, če bi predsednica postala Kamala Harris, demokrati pa bi imeli glavno besedo v kongresu.

Višje obrestne mere niso nujno veliki sovražnik
Da so obrestne mere v letih 2022 in 2023 tako močno poskočile, je bilo za analitike veliko presenečenje, še večje pa verjetno to, da zaostrovanje denarne politike ameriškemu gospodarstvu ni povzročilo škode, še več, v nasprotju s teorijo so ameriška podjetja skupno za plačila obresti neto odštela tretjino manj kot pred začetkom zaostrovanja denarne politike. To je popolnoma drugače kot v prejšnjem ciklu zaostrovanja (2016–2019), ko so obrestni odhodki v povprečju porasli za devet odstotkov.

Visoke denarne rezerve po covidu-19
Zakaj tako? Kot piše The Economist, je treba vzroke za to iskati predvsem v izjemni denarni blazini, s katero so ameriška podjetja vstopila v zadnji cikel zaostrovanja. Njihove denarne rezerve so bile zaradi covida-19 nenavadno visoke in so leta 2021 dosegle vrh pri 2,7 bilijona dolarja. Višje obresti so prinesle višje donose na ta denar, s tem pa je bil (čeprav so morala na drugi strani podjetja, ki so se zadolževala, plačevati višje obroke) neto učinek ob zaostrovanju denarne politike pozitiven.

Drugi razlog za takšen razplet je enostavno ta, da so podjetja v letih 2020 in 2021 izkoristila ničelne obrestne mere in se (tako kot številni Slovenci, ki so hiteli z najemanjem hipotekarnih posojil) dolgoročno zadolžila po fiksni obrestni meri, tako da jih dvig obresti ni prizadel, bi jih pa lahko v naslednjih letih, ko bo treba dolg refinancirati.

Trump predstavil novo platformo za kriptovalute
Bitcoin je v torek močno presegel mejo 60 tisoč dolarjev in se pri 61.100 dolarjih zavihtel najvišje v zadnjih treh tednih. Zanimivih novic in projektov ne zmanjka. Donald Trump je skupaj s sinovoma in dvema neuveljavljenima podjetnikoma predstavil svojo platformo za kriptovalute World Liberty Financial, ki naj bi bila podobna platformi Instadapp, omogočala pa bi transakcije s kriptovalutami. Njen žeton se bo imenoval WLFI.

Bikovska napoved: BTC do 600 tisoč
Ker se bližata meseca oktober in november, ko tradicionalni bitcoin občutno pridobiva vrednost, so pričakovanja bikovska. Kriptovlagatelj Michaël van de Poppe je svojim 725 tisoč sledilcem na omrežju X sporočil, da ima bitcoin še izjemen potencial za rast. Njegova cena bi lahko, kot pravi, s trenutnih ravni porasla do 890 odstotkov, če bodo vlagatelji v bitcoinu prepoznali najpomembnejše sredstvo za zaščito pred geopolitičnimi pretresi, bančnimi šoki in razvrednotenjem valut. "Trenutno vrednotenje bitcoina je še vedno zelo nizko. Ne bi bil presenečen, če bi cena v tem ciklu dosegla 300 tisoč ali celo 600 tisoč dolarjev."

Srebro bi lahko prinašalo visoke donose
Nadpovprečne donose bi lahko doseglo tudi srebro, ne le zaradi Fedovega zniževanja obrestnih mer (za plemenite kovine je to dobra novica), ampak tudi zaradi zelenega prehoda in vse večje vloge umetne inteligence, kjer srebro igra pomembno vlogo. Trenutno srebro kotira pri dobrih 30 dolarjih za 31,1-gramsko unčo. To je precej manj kot leta pred 13 leti, ko je bila cena 50 dolarjev oziroma 70 dolarjev, prilagojeno z inflacijo.