Teroristični napadi v Parizu naj ne bi imeli večjega vpliva na svetovno gospodarstvo, zato ni razlogov za razprodajo delnic. Psihološki učinek je bil še opazen v ponedeljek, ko so zdrsnile predvsem delnice turističnih podjetij (v Franciji turizem predstavlja skoraj 7,5 odstotka BDP-ja), vendar se to na delniških indeksih ni preveč poznalo. Pariški CAC40 je izgubil le 0,1 odstotka. Večjo (enoodstotno) izgubo si je privoščil tokijski Nikkei, vendar zaradi drugega razloga. Japonsko gospodarstvo je namreč v četrtletju od julija do septembra spet zdrsnilo v recesijo.
Baker na novem polletnem dnu
Torek je prinesel visoko rast evropskih in azijskih delniških indeksov (vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 se je povzpel za več kot dva odstotka, prav tako francoski CAC40), novo slabitev evra (1,0642 dolarja pomeni sedemmesečno dno) in spet padec surovin. Nafta brent se je spustila na 43,5 dolarja, baker je spet na polletnem dnu, zaradi velike verjetnosti, da bo Fed čez en mesec zvišal ključno obrestno mero Fed funds, pa je še naprej pod pritiskom tudi zlato, tako da je 31,1-gramska unča to jutro zdrsnila pod 1.070 dolarjev.

Tečaji delnic na Lj. borzi (17. november):

Wal-Mart razveselil s poslovnimi rezultati
V New Yorku se je prejšnji teden ustavil niz šestih pozitivnih tednov, vendar je ta teden spet več optimizma. Včeraj je Dow Jones (17.489 točk) sicer naredil le majhen korak naprej, razveseljiv pa je bil zlasti četrtletni dobiček Wal-Marta. Delnice največjega trgovca na svetu so pridobile skoraj štiri odstotke. Oktobra se je inflacija v ZDA po dveh mesecih negativnih gibanj zvišala, in sicer za 0,2 odstotka, merjeno z indeksom cen potrošnikov CPI. Tudi na letni ravni je bila inflacija oktobra 0,2-odstotna, medtem ko je osnovna inflacija (brez upoštevanja hrane in energije) ostala 1,9-odstotna.

Močnejši dolar še znižuje inflacijo
Verjetnost, da bodo Zvezne rezerve na decembrski seji zvišale obresti, se je, po terminskih pogodbah sodeč, povzpela na 70 odstotkov. Dolar utegne zaradi različnih politik centralnih bank na obeh straneh Atlantika (ECB naj bi decembra okrepila program kvantitativnega sproščanja) tako še naprej pridobivati, potem ko je od lanskega junija ameriška valuta v primerjavi z glavnimi ameriškimi zunanjetrgovinskimi partnerji pridobila 18 odstotkov, kar je seveda poleg nižjih cen surovin dodatno navzdol potiskalo inflacijo, saj so uvozne dobrine, kot so avtomobili, postale cenejše.
Kmalu zelena luč za milijardno pomoč Atenam
Včeraj se je med pomembnimi finančnimi zgodbami spet znašla Grčija, tokrat v pozitivnem smislu, saj se je dogovorila s svojimi upniki glede reform, tako da je pot za sprostitev 12 milijard evrov odprta. Zeleno luč naj bi v petek prižgala evrska skupina. Deset milijard naj bi šlo za dokapitalizacijo grških bank. Donosnost desetletne grške obveznice je zdrsnila pod kritično mejo sedmih odstotkov. Mimogrede, donosnost primerljive slovenske obveznice je še naprej precej pod dvema odstotkoma, in sicer pri 1,7 odstotka.
Telekom padel na 80 evrov
Na Ljubljanski borzi se je po dveh precej negativnih dneh, v katerih je indeks SBITOP izgubil dva odstotka in pol in zdrsnil pod 700 točk, osrednji delniški indeks v torek spet zvišal, a za simboličnih 0,05 odstotka. Gorenjeve delnice so po strmih padcih poskočile na štiri evre. Krkine delnice, s 576 tisoč evri spet najprometnejše, so pridobile 0,6 odstotka. Novomeški farmacevt bo v četrtek objavil rezultate poslovanja v obdobju januar - september 2015. Telekomove delnice so ob 28 sklenjenih poslih v skupni vrednosti 87 tisoč evrov pocenile tretjič v nizu in padle na 80 evrov.