Spremljamo svet dveh hitrosti, na eni strani so ZDA s spodbudnimi makroekonomskimi rezultati, na drugi Evropa, ki je na pragu recesije. Tako vsaj kaže indeks nabavnih menedžerjev (PMI), ki se je z oktobrskih 50 točk znižal na 48,1 točke. Vrednost nad 50 točk označuje rast dejavnosti, pod 50 pa upad. To je najnižja vrednost PMI-ja v zadnjih desetih mesecih, k padcu pa sta spet največ prispevali Nemčija in Francija. Skrbi, da se slabšajo razmere tudi v proizvodnem sektorju. "Proizvodni sektor evroobmočja tone vse globlje v recesijo, po dveh mesecih skromne rasti pa je zdaj v težavah tudi storitveni sektor," so komentirali analitiki, ki so vse bolj prepričani, da se bo Evropska centralna banka na decembrskem zasedanju (12. decembra) znova odločila za znižanje obrestnih mer.

Evru grozi padec pod pariteto
Nemško gospodarstvo je po zadnji oceni v tretjem četrtletju poraslo pol manj od prejšnje ocene, za 0,1 odstotka. Ni več dvoma, da bo predstava nemškega gospodarstva letos najslabša med vsemi državami iz skupine G7. Na drugi strani Atlantika je indeks PMI, ki ga meri analitska hiša S & P Global, porasel na 55,3 točke, to pa je najvišja raven po aprilu 2022. Predvsem storitvena komponenta se je dobro odrezala. Če je bilo še pred kratkim precej gotovo, da bo Fed na decembrski seji znižal obrestno mero (za 25 bazičnih točk), je zdaj verjetnost za to polovična. Dolar tako z razlogom ostaja močan, v petek je bilo treba za evro plačati le še 1,0333 dolarja, kar je najmanj po novembru 2022. Pri Goldman Sachsu napovedujejo, da bo evro padel pod pariteto z dolarjem, če bo Trump uveljavil svoje načrte o višjih carinah in nižjih davkih.

Nvidia posluje odlično, vlagatelji razvajeni
Če napovedana Trumpova politika slabo vpliva na evro in evropske borze, pa toliko bolje na Wall Street, kjer je bil zastoj v tednu do 15. novembra očitno le kratkotrajen. Zadnji teden so šli indeksi namreč spet lepo navzgor, Russel 2000 (ta vključuje manjša podjetja) celo za štiri odstotke. V sredo je za veliki finale sezone četrtletnih poslovnih rezultatov Nvidia sporočila, da je imela v tretjem četrtletju za dobrih 35 milijard dolarjev prihodkov, ob tem pa napovedala 37,5 milijarde prihodkov (+/- dva odstotka) za četrto četrtletje. To pomeni okrog 70-odstotno rast na letni ravni, kar je precej manj kot v prejšnjih četrtletjih. Pri podjetju, ki ga borza vrednoti na več kot 3,5 bilijona dolarjev, so pričakovanja enostavno astronomska in že malo nerealna, tako da delnice po objavi rezultatov niso naredile novega preboja. V petek so celo padle za več kot tri odstotke.

Po letu 2009 rast delnic v ZDA dvakrat višja kot v Evropi
Evropske borze so le dočakale nekaj zelene barve. Indeks STOXX 600 je prekinil niz štirih minusov na tedenski ravni (v tem obdobju je STOXX 600 izgubil štiri odstotke), kar se ni zgodilo že dve leti in pol. Predvsem ob koncu tedna je šla njegova vrednost na krilih nepremičninskih družb (Vonovia: +5,1 %) vidno navzgor – za 1,2 odstotka oziroma največ v skoraj dveh mesecih. Letos je STOXX 600 pridobil pet odstotkov in opazno zaostaja za rastjo Wall Streeta, kjer je S & P 500 za 25 odstotkov v plusu. To sicer ni nekaj posebnega, saj je po letu 1928 ta elitni indeks v več kot četrtini primerov v posameznem letu pridobil vsaj 25 odstotkov. Je pa res impresivna njegova rast od vrhunca finančne krize. Kdor je v indeks S & P 500 investiral 9. marca 2009, ima v teh dobrih 15 letih povprečno kar 16-odstotni letni donos. To je dvakrat več, kot je bila v tem obdobju povprečna letna rast indeksa STOXX. Si kdo ob teh številkah sploh še upa pomisliti, da ne bi stavil predvsem na ZDA?

Bitcoin nezadržno navzgor, MicroStrategy še bolj
Kriptovalute so imele spet odličen teden, vse oči so seveda uprte v bitcoin, ki je zelo blizu psihološki meji 100 tisoč dolarjev, ob tem pa ima opravka s precejšnjim prodajnim pritiskom. Verjetno jih ni malo, ki so dosegli pomemben življenjski cilj – kupovali bitcoine takrat, ko nihče ni verjel vanje, in pri sebi prisegli, da jih prodajo pri 100 tisoč (oziroma kakšen tisočak pod to mejo). Prišel je trenutek izplačila, če seveda ni spet prevladal pohlep in se je v glavi tista meja za prodajo zvišala? Kakor koli, bitcoin je vroč, od zmage Donalda Trumpa, torej v manj kot treh tednih, je pridobil več kot 40 odstotkov, kje se bo ustavil, pa je nemogoče napovedati. Trump pravi, da bo bitcoine kupoval za strateške rezerve, poskrbel bo tudi za manjšo regulacijo. Gary Gensler, v kriptoindustriji precej osovražen mož, bo januarja zelo verjetno odšel z mesta prvega moža regulatorja SEC, zamenjala naj bi ga Teresa Goody Guillen, ki je sektorju naklonjena. Izjemno priljubljena in celo najbolj likvidna med vsemi v New Yorku je delnica podjetja MicroStrategy, ki vse stavi na bitcoin, izdaja obveznice in z zbranim denarjem kupuje bitcoine. Špekulacija brez primere, ki pa se za zdaj obrestuje. Letos se je tečaj delnice povzpel kar za 550 odstotkov!