DeSUS in sindikati menijo, da bi morala biti Zavarovalnica Triglav za državo strateška naložba, češ da predstavlja garancijo stabilnosti pokojninskega sistema. Damjan Kovačič, upravljavec skladov pri družbi KBM Infond, temu oporeka. Za Finančne krivulje na Valu 202 je povedal: "Lani je šlo za pokojnine 4,3 milijarde evrov, od tega je bilo 1,6 milijarde proračunskih transferjev. Vsako leto gre torej dodatnih 1,6 milijarde evrov za izplačilo pokojnin, kar pomeni 2.000 evrov na delovno aktivnega prebivalca. Ker je imel Triglav zadnje leto 70 milijonov evrov dobička, je država iz naslova dividend dobila 35 milijonov, kar je manj kot odstotek skupne mase za pokojnine. Prispevek Zavarovalnice Triglav je prej zanemarljiv kot strateškega pomena. Potrebovali bi kvečjemu deset Krk in deset Zavarovalnic Triglav ..."

Triglav dobiček povečal za 22 odstotkov
Triglavove delnice so na tedenski ravni pridobile 3,5 odstotka in so pri 29,5 evra povsem blizu skoraj sedemletnega vrha, saj je bil tečaj v tem obdobju le enkrat (sredi letošnjega aprila, ko je znašal 29,875 evra) višji. Vzrok za zadnjo rast so predvsem spodbudni četrtletni poslovni rezultati, saj je imela skupina Triglav 31,1 milijona evrov čistega dobička, kar je 22 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Boljše poslovne rezultate od pričakovanj je imela tudi Luka Koper, saj je bilo čistega dobička za 10,5 milijona, kar je 39 odstotkov več kot lani. V ospredju so bile tudi novice, povezane s prodajo Telekoma. Delnice so v petih dneh izgubile dobrih šest odstotkov, kar pa je predvsem posledica presečnega datuma za dividendo v višini desetih evrov. Osrednji indeks Ljubljanske borze SBI TOP je v petih dneh nazadoval za 0,28 odstotka in teden končal pri 804 točkah.

Evro zdrsnil na 1,10 dolarja
Na razvitih finančnih trgih je zadnji teden največ pozornosti vzbudila ponedeljkova izjava člana izvršilnega odbora Evropske centralne banke Benoita Coeureja, da bo ECB maja in junija pospešil odkupovanje državnih obveznic. Coeure je občutljive besede povedal izbranim investicijskim bančnikom na srečanju v Londonu, ki so do pomembne informacije prišli 12 ur pred širšo javnostjo. To je sprožilo kar nekaj ogorčenja, predvsem pa povzročilo padec evra, ki je teden začel pri 1,14 dolarja, končal pa pri 1,10 dolarja. Več kot očitno je, da želi Evropska centralna banka res storiti vse, da prepreči deflacijo, jasno pa je tudi, da ji ni bila po volji rast evra v dobrem mesecu dni, ko se je z okrog 1,05 okrepil na 1,15 dolarja.

Veliko vlagateljev stavi proti evru
Ker se vlagatelji zavedajo, da je skrajno tvegano staviti proti centralni banki, večina tako še naprej verjame v rast delnic in v padanje evra. Pri Deutsche Bank so razkrili, da so na nedavni finančni konferenci med vlagatelji ugotovili, da so tri najpriljubljenejše trgovalne strategije naslednje: "shortanje" evra (torej stava na njegovo nadaljnje padanje) in dolga pozicija pri evropskih delnicah ter nemških obveznicah (stava na nadaljnjo rast). Tudi analiza pri Bank of America je pokazala, da so v mesecu maju delnice iz območja evra prva destinacija večine vlagateljev. Za vse to ima seveda zasluge ECB. V duhu včerajšnje Evrovizije ji vlagatelji gotovo podeljujejo 12 točk.

Spet čas za surovine?
Kupci evropskih delnic se sicer zavedajo, da so po nekaterih merilih (kazalnik P/E znaša v povprečju 18, največ po letu 1990) evropske delnice najdražje po rojstvu evra, zato je treba še skrbneje izbrati sektorje in države, kjer je rast še mogoča. Pesimistično naravnani vlagatelji se seveda ne strinjajo, da je pot navzgor še mogoča, in menijo, da je prej pričakovati večji popravek navzdol. Ameriški delniški trg, na primer, desetodstotnega popravka ni doživel že vse od leta 2011. V teh razmerah naj bi bile zato privlačna alternativa surovine. Te so še konec lanskega leta veljale za najbolj osovražen investicijski razred, toda v zadnjem obdobju je opaziti prebujanje. Zelo opazovani indeks Thomson Reuters/Jefferies CRB, ki zasleduje cene 17 surovin, se je od marčevskega dna okrepil že za sedem odstotkov.