Nov teden ni prinesel olajšanja, še včeraj ni bilo odboja, ki bi ga lahko pričakovali po močnih petkovih in ponedeljkovih padcih. Zdaj je na potezi Fed: to popoldne ne bo resnega vlagatelja, ki ne bo napeto čakal na odločitev Jeroma Powlla in njegovih sodelavcev o dvigu obrestne mere Fed funds. Pri banki Barclays so opozorili, da bi lahko Fed obresti zvišal celo za 75 bazičnih točk, kar se ni zgodilo od novembra leta 1994, ko je Fed vodil Alan Greenspan in so obresti poskočile na šest odstotkov. Takrat je Greenspan ravnal proaktivno, saj je pravočasno stopil na zavoro, medtem ko je Powell lani neodgovorno zagotavljal, da je inflacija prehodne narave, zdaj pa želi z agresivnim zategovanjem pasu nadoknaditi zamujeno in si povrniti nekaj verodostojnosti. Lahko, da je že prepozno in da so ZDA neizogibno na poti ne le v stagflacijo, ampak v "inflesijo", kombinacijo inflacije in recesije ("incession"), kot so zapisali pri banki Rabobank.

Donosnost ameriške obveznice najvišja v zadnjem desetletju
Da se je v takšnih razmerah po indeksu Nasdaq tudi indeks S & P 500 (3735 točk) pogreznil v medvedje območje (od rekorda je oddaljen več kot 20 odstotkov), ni presenečenje. Zaostrovanje Fedove denarne politike (vrh v tem ciklu naj bi obresti po novih predvidevanjih dosegle pri štirih odstotkih, in sicer sredi prihodnjega leta) se zrcali tudi pri hipotekarnih obrestnih merah, ki so v ZDA (pri 30-letnem posojilu s fiksno obrestno mero) porasle na približno 5,50 odstotka. Povpraševanje po teh posojilih je bilo prejšnji teden dobrih 20 odstotkov nižje kot v istem lanskem tednu, zdrsnilo je celo na najnižjo točko v zadnjih 22 letih.

Obvezniški trgi z recesijskim signalom
Tudi pri družbi Jefferies napovedujejo dvig za 75 bazičnih točk (če ne danes, pa na julijski seji) in v poročilu ugotavljajo, da inflacija spomladi ni dosegla vrha, niti ni dosegla kakšnega platoja, ampak se samo povečuje in bi prav lahko tudi junija videli nov neslaven rekord po letu 1981. Zahtevana donosnost 10-letne obveznice nevarno hiti navzdol (cena te obveznice pa strmo pada) in znaša že skoraj 3,50 odstotka (največ po aprilu 2011) pri dveletni obveznici pa je še nekoliko višja (in celo na rekordno visoki ravni v zadnjih 15 letih), kar pomeni, da gre za invertno krivuljo donosnosti. To je prepričljiv znak za recesijo. Pri 10-letni slovenski obveznici je zdaj donosnost že skoraj triodstotna. Zgodovinsko gledano je to še vedno malo, a vsekakor veliko nemira vnaša tempo, kako narašča donosnost.

Kriptozima: tudi pri trenutnih cenah se kupci skrivajo
Kriptotržišče prav tako preživlja zelo težke dneve, a vlagatelji bi morali biti na to pripravljeni, saj se je v preteklosti bitcoin pogosto za 80 in več odstotkov odmaknil od vrha. Tako daleč še nismo, je pa včeraj bitcoin zdrsnil pod 21 tisoč dolarjev (to je najmanj v zadnjem letu in pol), tako da je bil že 70 odstotkov nižje kot ob rekordu pred dobrim letom dni. Takrat (tudi ob vstopu velikih igralcev iz finančne industrije) ni manjkalo zgodb, kako bo bitcoin kmalu vreden 100 tisoč dolarjev, eter pa 10 tisoč. A kriptozima, ki je zavladala z letošnjim letom, je zdaj pregnala ves pohlep, mnogi, ki so ob lanskih rekordih prisegali, da bodo ob morebitnem padcu bitcoina pod 30 tisoč izkoristili priložnost in kupovali na polno, so zdaj prestrašeni in čakajo še nižje nivoje.

Bitcoin v enem tednu cenejši za 10 tisoč dolarjev
Bitcoin je bil pred tednom dni še pri 31 tisoč dolarjih, zdaj je 10 tisoč dolarjev nižje. Tržna kapitalizacija celotnega trga se je spustila pod bilijon (tisoč milijard) dolarjev. Na vrhuncu je bila pri treh bilijonih. Zdaj je že precej več kot polovica vseh vlagateljev, ki imajo v lasti bitcoin, s svojo naložbo v minusu. Dodatno so stvari na začetku tega tedna zapletli nekateri neprijetni dogodki, ki pod velik vprašaj postavljajo verodostojnost kriptoindustrije. Nekatere menjalnice oziroma platforme so začasno zaustavile dvige, tudi največja kriptomenjalnica Binance (samo za bitcoine). Kriza je očitna tudi zaradi napovedi odpuščanj delavcev v podjetjih, kot sta Crypto.com in Coinbase, da ne omenjamo podjetja MicroStrategy, ki je kupilo za skoraj štiri milijarde dolarjev bitcoinov po povprečni ceni 30.700 dolarjev. Izguba je zdaj že milijardna, podjetju pa grozi "margin call" – če namreč ne bo zagotovilo zadostnih sredstev za kritje svoje naložbe, bo moralo likvidirati celotno pozicijo.