Dow Jones je bil v petek tudi za 300 točk v plusu, čeprav je guverner ameriške centralne banke Jerome Powell na težko pričakovanem letnem simpoziju centralnih bankirjev v Jackson Holu sporočil neprijetno novico za vse, ki si izposojajo denar. Ponovil je mantro, da bo Fed ostal zvest zavezi, da inflacijo vrne na ciljna dva odstotka, kar neizogibno pomeni, da bo potreben še kakšen dvig (ali pa kar dva) obrestne mere (verjetno še ne septembra, zato pa na novembrski seji) in predvsem, da bodo te na visokih ravneh vztrajale dlje od prejšnjih pričakovanj – kaže, da še globoko v letu 2024.

Kljub močnemu dvigu obresti delniški indeksi na visokih ravneh
Nič novega, so rekli vlagatelji in pozornost raje posvečali Powllovim zagotovilom, da gre ameriškemu gospodarstvu dobro oziroma da je rast višja od pričakovanj (v tekočem četrtletju kaže, da bo rast BDP-ja 5,9-odstotna), potrošnik je še naprej voljan zapravljati, znake okrevanja pa kaže tudi nepremičninski trg. Skratka, obeta se mehak pristanek ameriškega gospodarstva, to pa je – čeprav je bilo pred letom in pol popolnoma nepredstavljivo, da bodo obrestne mere danes tako visoko (v ZDA je ključna obrestna mera 5,25-odstotna, največ v zadnjih 22 letih) – dobra novica tudi za finančne trge.

Dolar najvišje po marcu
Newyorška indeksa S & P 500 in Nasdaq sta prekinila niz treh zaporednih negativnih tednov, medtem ko je Dow Jones na tedenski ravni zaradi slabše predstave delnic energetskega sektorja drugič zapored izgubljal. Ameriški dolar je spet pokazal moč, dolarski indeks (na tedenski ravni se je zvišal že šestič zapored) je dosegel najvišjo raven po marcu. Za evro je bilo treba ob koncu tedna plačati le še 1,0769 dolarja. Uradniki ECB-ja so vse bolj zaskrbljeni, rast je na stari celini šibka, razpoloženje nemških podjetnikov, ki ga meri indeks Ifo (njegova vrednost je s 87,4 zdrsnila na 85,7 točke), je avgusta nazadovalo četrti mesec zapored.

Pri NLB-ju napovedali višje obresti na vezane vloge
Možnosti, da bodo pri ECB-ju septembra spet zvišali obresti, so polovične, je pa Christine Lagarde v Jackson Holu poudarila, da bodo obrestne mere na visokih ravneh ostale tako dolgo, kot bo to potrebno. To je neugodna novica za vse, ki razmišljajo o najemu posojila, se je pa vendarle začelo nekaj premikati na strani depozitov. Če so bile slovenske banke do zdaj najbolj skope med vsemi v območju evra, so pri NLB-ju ob vse večjem zgražanju javnosti napovedali, da bodo od septembra komitentom za vezavo do enega leta ponujali enoodstotno obrestno mero. Masa depozitov, ki jih imamo Slovenci na domačih bankah, je medtem dosegla že 26,4 milijarde evrov in nepredstavljivo je, da številka (ob tej inflaciji in tako mizernih obrestnih merah) še vedno narašča. Za primerjavo: na Madžarskem so vloge prebivalcev na bankah v letni primerjavi nazadovale za več kot desetino, večina pa denar seli v državne obveznice.

Nvidia z izjemno rastjo dobička in prihodkov
Veliko pozornosti je bilo zadnji teden namenjene tudi Nvidii. Proizvajalec čipov na krilih umetne inteligence (UI) dosega izjemne rezultate, v svojem drugem četrtletju, do konca julija, je Nvidia ustvarila 6,2 milijarde dolarjev čistega dobička (+422 %), potem ko je ta v primerljivem obdobju lani znašal 656 milijonov dolarjev. Prihodki so se podvojili, na 13,51 milijarde dolarjev, za tekoče četrtletje pa se napoveduje do 16,3 milijarde prihodkov. Podjetje je tudi napovedalo, da bo odkupilo za 25 milijard dolarjev delnic. Delnice so se v četrtek sprva močno podražile in prvič presegle 500 dolarjev, toda navdušenje je splahnelo in ob koncu trgovanja je bil tečaj spet pri izhodišču. To bi bil lahko slab znak, saj so očitno vsa visokoleteča pričakovanja, ki spremljajo podjetja, ki so vpeta v UI, že vračunana v tečaje.