Ameriška centralna banka je v sredo na zadnji letošnji seji obresti pričakovano znižala za 25 bazičnih točk, na 4,25 odstotka, malce manj pričakovana pa je bila napoved, da lahko naslednje leto pričakujemo le dve znižanji. Za januarsko zasedanje se zdi že precej gotovo, da znižanja ne bo. Inflacija namreč spet dviguje glavo, s prihodom Donalda Trumpa v Belo hišo in z višjimi carinami pa bodo tveganja še večja. Fed zdaj meni, da bo inflacijski cilj, dva odstotka, dosegel šele leta 2026, zato je pričakovati doktrino "higher for longer" – daljše obdobje visokih obrestnih mer, ki Wall Streetu ne dišijo, saj zmanjšujejo privlačnost tveganih naložb, podjetja pa se težje zadolžujejo in manj pogumno odločajo za nove naložbe. Vse to je rojilo po glavi vlagateljem v sredo, ko je Dow Jones padel za več kot tisoč točk (oz. za 2,6 odstotka) in se znižal deseti dan zapored, kar je najdaljši neslavni niz po oktobru 1974.

BAATMANN s spodrezanimi krili
Še bolj so jo skupile tehnološke delnice (v sredo je indeks NASDAQ padel za 3,6 odstotka), ki so v prvi polovici decembra še pokale od moči, kar je Nasdaq prvič pognalo prek meje 20 tisoč točk. "Poraz" je morala priznati tudi družina delnic z imenom BAATMANN, kamor sodijo podjetja Broadcom (pred kratkim je tržna kapitalizacija tega proizvajalca polprevodnikov prvič presegla mejo bilijon dolarjev), Apple, Tesla, Microsoft, Meta, Amazon, Alphabet in Nvidia. Gre za ameriške tehnološke velikane, pri katerih so pričakovanja predvsem zaradi generativne umetne inteligence še posebej visoka. No, Tesline delnice so od začetka novembra pridobivale predvsem na račun Trumpove zmage na ameriških volitvah in 11. decembra dosegle novo rekordno vrednost. V sredo so padle za osem odstotkov, a bile še vedno 75 odstotkov višje kot na dan volitev.

Ameriški trg ima v svetovnem merilu že 70-odstotni delež
V teh dneh se ne govori, da bi lahko Wall Street v bližnji prihodnosti tudi močneje zanihal navzdol, a vendarle finančni analitik Primož Jagarinec opozarja, da je ta scenarij ob zelo visokih vrednotenjih prav mogoč: "Ameriški delniški trg je danes kar enajstkrat večji od drugega največjega. V 80. letih je delež ameriškega BDP-ja v svetovnem BDP-ju znašal 30 odstotkov, podobno je tudi ameriški delniški trg dosegal 30 odstotkov svetovnega. Danes je delež BDP-ja pri 27 odstotkih, delniški trg pa predstavlja 70 odstotkov svetovne tržne kapitalizacije. Je to vzdržno? Težko."

Shillerjev kazalnik višji le pred pokom pikakom mehurčka
"Delež prostih denarnih sredstev v portfeljih profesionalnih vlagateljev je najnižji v zgodovini. Po Shillerjevem CAPE-kazalniku je bil v zgodovini le enkrat višji. Investitorji so najbolj optimistični v zgodovini indeksa S & P 500. To so vse kazalniki, da je previdnost oziroma delni umik po mojem mnenju opravičen. Kako razgrete so razmere, nakazuje tudi razprodaja v sredo, ko je Fed znižal obrestne mere in nakazal, da nas v letu 2025 namesto treh čakata dve znižanji obrestne mere. In že je sledila minirazprodaja, indeks volatilnosti (znan tudi kot indeks strahu) pa je imel drugi največji dnevni skok v zgodovini. Po mojem mnenju preostale regije dolgoročno ponujajo višje pričakovane donosnosti, kot jih ponuja ameriški delniški trg danes."

Močan padec delnic Novo Nordiska
Evropske borze so se na razplet Fedovega zasedanja odzvale v četrtek. Indeks STOXX 600 je izgubil poldrugi odstotek, pri čemer so jo precej skupile delnice iz sektorja polprevodnikov (ASML, Infineon ...), kar je tudi posledica objave ameriškega podjetja Micron Technology, ki za tekoče četrtletje pričakuje nižje prihodke in dobiček od pričakovanj analitikov. V petek je indeks STOXX 600 obremenil Novo Nordisk. Delnice tega danskega farmacevta, ki sodi med največja evropska podjetja po tržni vrednosti, so padle kar za 20 odstotkov, potem ko je Novo Nordijsk poročal o rezultatih preizkušanja zdravila za hujšanje CagriSema, ki ni doseglo pričakovanj. Tečaj Novo Nordijska je zdaj že 43 odstotkov oddaljen od rekorda!

Bitcoin se je od rekorda odmaknil za 15 odstotkov
Pestra gibanja je bilo zadnji teden mogoče opaziti tudi pri preostalih naložbenih razredih. Donosnost ameriške desetletne vladne obveznice je po več kot pol leta spet presegla 4,50 odstotka. Vrednost evra je zdrsnila pod 1,035 dolarja. Tako kot delnice je bilo po Fedovem zasedanju tudi zlato pod pritiskom. Bitcoin je velikopotezno, z rekordom nad 108 tisoč dolarjev, začel teden, v drugi polovici tedna pa je sledil ne le padec pod 100 tisoč dolarjev, ampak se je resna korekcija končala šele pri dobrih 92 tisoč dolarjih. V petek je le sledilo okrevanje. Pomemben razlog za vsaj začasen konec navdušenja so besede Jeroma Powlla, da Fed nima želje, da bi kupoval bitcoine, poleg tega to niti ni zakonito, za zdaj pa spremembe zakona še ni v načrtu. Kot je znano, je Trump z izjavami, da bo oblikoval strateške rezerve bitcoinov, sprožil močno rast bitcoina.

Obvestilo: naslednji borzni komentar boste lahko prebrali v nedeljo, 29. decembra.