Guverner ameriške centralne banke Jerome Powell je poudaril, da bo Fed dopustil rast inflacije nad dva odstotka, da bi gospodarstvu omogočila odprtje čim več delovnih mest. Tudi vseh preostalih 16 Fedovih uradnikov se strinja z novo politiko, ki istočasno pomeni, da bo Fed manj naklonjen višanju obresti, ko se bo brezposelnost začela zniževati. To je scenarij, ki ne ustreza le posojilojemalcem (mimogrede, obrestna mera evribor je rekordno nizko), ampak tudi delniškim trgom, saj bodo ob ničelnih obrestih podjetja lažje odplačevala posojila, vlagatelji pa se pogumneje odločali za tvegane naložbe. Newyorški indeks S&P 500 je predvsem na podlagi odlične predstave tehnoloških delnic tako v petek šesti dan zapored končal rekordno visoko in samo potrdil, da je v bikovskem trendu. Tudi elitni Dow Jones je zdaj že višje kot na začetku leta.

Osupljiva rast ameriških tehnoloških delnic
Prevlada ameriškega tehnološkega sektorja je vse bolj očitna. Osupljivo je, da je z 9,1 bilijona dolarjev tržne kapitalizacije vreden že več kot celotni evropski delniški trg, ki je (vključno z borzama v Londonu in Zürichu) vreden 8,9 bilijona, ugotavljajo pri Bank of America. Še leta 2007 je bila vrednost celotnega evropskega trga štirikrat višja od ameriškega tehnološkega sektorja. Pet največjih podjetij ‒ Apple, Microsoft, Alphabet, Amazon in Facebook ‒ v sestavi indeksa S&P 500 predstavljajo že precej več kot 20-odstotni delež. Tržna vrednost Appla je ta mesec presegla dva bilijona dolarjev, tečaj Amazonovih delnic je kar 20-krat višji, kot je bil pred desetimi leti. Newyorški indeks S&P 500 je od začetka 2010 poskočil za skoraj 200 odstotkov, vseevropski Euro Stoxx 50 pa v tem obdobju za samo 13 odstotkov.

Začetek konca fiatvalut?
Nov Fedov pristop, ki še zlepa ne predvideva zvišanja obrestne mere, je ob koncu tedna obremenil dolar. Za evro je bilo treba v petek sredi dneva spet plačati več kot 1,19 dolarja, kar je blizu dveletnega vrha. Omenimo še japonski jen, ki je po novici o odstopu premierja Šinza Abeja in s tem možnem koncu t. i. abenomike začel občutno pridobivati. Tudi kriptovalute so dobile nov zagon. Powell je bitcoinov prijatelj, ugotavljajo poznavalci, nekateri celo pravijo, da nova Fedova paradigma pomeni začetek konca fiatdenarja. Nekatera podjetja svoje denarne rezerve vsaj delno že selijo v kriptovalute. Najbolj bikovsko razpoloženi analitiki ‒ seveda jih je treba jemati z veliko rezerve ‒ napovedujejo divjo rast bitcoina, celo do 500 tisoč dolarjev.

Telekomove in Krkine delnice obremenile SBITOP
Na Ljubljanski borzi zadnji teden ni bilo pozitivnih gibanj. Indeks SBITOP je izgubil 1,7 odstotka. Telekomove delnice so se pocenile za 4,6 odstotka, na 46 evrov, Krkine pa za dobre štiri odstotke, na 84,20 evra. Njihov tečaj je tako spet tam, kjer je bil 21. julija, dan po presečnem datumu za izplačilo dividende v višini 4,25 evra bruto. Domači blue-čipi so sicer kar dobro prestali zahtevno prvo polletje. Dobički v prvi kotaciji so bili v povprečju nižji le za sedem odstotkov. Pandemija je še najhuje zarezala v poslovanje Petrola. Na ravni skupine je bilo v prvem polletju za 28 odstotkov manj prihodkov od prodaje, ki so dosegli 1,5 milijarde evrov. Čisti dobiček je bil z 20,6 milijona evrov za 49 odstotkov nižji. Tečaj delnic se je na tedenski ravni znižal za 2,6 odstotka, na 304 evre.