V teoriji bi moralo biti drugače, saj so nizke obresti tradicionalni zaveznik vlagateljev. Toda Zvezne rezerve so tokratno odločitev, da obrestna mera Fed funds, po kateri si banke od Feda izposojajo denar, ostane v razponu med 0 in 0,25 odstotka, pospremile z zaskrbljenostjo glede svetovne gospodarske rasti, ki utegne prizadeti tudi ZDA. Vse to na trge prinaša novo negotovost. Guvernerka Janet Yellen po več mesecih prepričevanj, da se bo inflacija počasi približala ciljni vrednosti, obenem tudi priznava, da ima Fed težave s prenizko inflacijo. Japonska zgodba, ko se je gospodarstvo več kot desetletje dušilo pod bremenom padanja cen, je še preveč živa in nihče si ne želi, da bi se podoben scenarij ponovil v ZDA.

Inflacija le 0,3-odstotna
Inflacija je za zdaj v ZDA daleč od ciljne dvoodstotne. V dvanajstih mesecih do julija je bila le 0,3-odstotna, kar je predvsem posledica močnega padca cen nafte. Prav zaradi nizke inflacije utegne ameriška centralna banka čakati še vsaj en mesec, morda pa celo na leto 2016, preden bo rahlo potegnila ročno zavora. Na redni seji se bo naslednjič sestala 27. in 28. oktobra. Terminske pogodbe pravijo, da je manj kot 20-odstotna verjetnost, da bo Fed takrat začel zaostrovati denarno politiko, precej več možnosti (42 odstotkov) pa je, da bomo to doživeli decembra. Nadaljevanje Fedove politike ničelnih obresti je ob koncu tedna navzdol potisnilo delnice in dolar, pridobivale pa so varne obveznice in zlato.

DAX pod mejo 10 tisoč točk
Elitni evropski delniški indeks Euro STOXX je v petek padel za tri odstotke, kar je največ po 24. avgustu, ko je trge stresla kitajska devalvacija juana. Agencija Moody's je znižala oceno Francije za eno stopnjo na Aa2. Ocenili so, da se bo država v naslednjih petih letih spopadala s počasno gospodarsko rastjo in visokim dolžniškim bremenom. Frankfurtski DAX30 je spet pod mejo 10 tisoč točk, v trenutku največjega pesimizma je bil v petek vreden le še 9.861 točk. Delnice dobavitelja avtomobilskih delov Helle so padle za skoraj deset odstotkov, saj letošnji dobiček zaradi težav na Kitajskem ne bo dosegel pričakovanj. Newyorški Dow Jones se je znižal za 1,74 odstotka, na tedenski ravni pa je bila njegova izguba minimalna, le 0,3-odstotna.

Nafta še naprej pod pritiskom; odboj zlata
Nafta je sledila padcem na Wall Streetu, tako da ni mogla pomagati novica, da se je število naftnih vrtin v ZDA tretji teden zapored znižalo, tokrat za osem. Na strani ponudbe vseeno ni pričakovati "težav". Iran se je vrnil, Opec proizvodnje ne znižuje. Na drugi strani zaradi ohlajanja kitajskega gospodarstva povpraševanje peša. Evro je pri 1,1459 dolarja dosegel najvišjo vrednost v tem mesecu, vendar je nato v petek izgubljal in teden končal tik nad mejo 1,13 dolarja. Zlato je zadnji teden pridobilo skoraj tri odstotke, s čimer se je končal niz treh zaporednih negativnih tednov. Cena se je povzpela tudi nad 1.140 dolarjev, medtem ko je treba za unčo srebra spet plačati več kot 15 dolarjev.

Visoke dividende zlasti v telekomunikacijskem sektorju
Ker smo še vedno v okolju, kjer centralne banke z ultraohlapno denarno politiko skrbijo za presežno likvidnost, ni pričakovati večjih padcev delniških tečajev, pri čemer analitiki bolj priporočajo nakup delnic evropskih podjetij kot ameriških. Z delnicami v newyorškem indeksu S & P 500 se trenutno trguje pri 15,6-kratniku pričakovanega dobička za naslednjih 12 mesecev, kar je nad desetletnim povprečjem 14,7. V New Yorku torej delnice niti po približno desetodstotnem popravku še niso poceni. Toda motiv za nakup delnic je lahko tudi dividendna donosnost. Ta je precej privlačna - v indeksu S & P je 2,2-odstotna. To je več od donosnosti desetletne ameriške obveznice. Izstopa zlasti telekomunikacijski, kjer je povprečna dividendna donosnost več kot petodstotna.

Telekomove delnice najnižje v treh letih
Na Ljubljanski borzi delnice še naprej drsijo navzdol. Indeks SBI TOP se je v petek znižal četrtič zapored in s 653 točkami zdrsnil najnižje po koncu leta 2003. Na tedenski ravni je SBITOP zdrsnil za skoraj štiri odstotke. Najbolj, za kar desetino vrednosti, so se pocenile Telekomove delnice, ki so pri 71,64 evra na najnižji točki v zadnjih treh letih. Krkine delnice so bile edine, ki jim je v prvi kotaciji uspela rast. "Veseli pa so lahko še delničarji Alpetourja, saj je Arriva objavila namero za prevzem podjetja," je za STA povedal Domen Granda (GBD) in pojasnil, da bo prevzemna ponudba objavljena v prihodnjem mesecu, delničarji pa bodo lahko delnice prodali po ceni 55 evrov za delnico.