"Izredni ukrepi so primerni za izredne razmere, trenutno pa časi niso takšni. Poglejte gospodarstvo evrskega območja, ki se že počasi pregreva, saj je rast nad dolgoročnim trendom. Draghijeva izjava je zelo nenavadna," so se pri banki JP Morgan odzvali na besede predsednika Evropske centralne banke Draghija, da v nasprotju z nekaterimi mnenji to poletje ne bo nakazal konca ultraohlapne denarne politike.
Italijani na volišča takrat kot Nemci?
Draghijeve opazke so v torek dopoldne evro le za hip potisnile nekoliko nižje, in sicer do vrednosti 1,111 dolarja, a je popoldne sledila rast nad 1,12 dolarja. Za nekaj nervoze je poskrbel tudi nekdanji italijanski premier Matteo Renzi, ki se zavzema, da bi bile v Italiji že to jesen predčasne volitve, in sicer hkrati z nemškimi, torej 24. septembra. Bati se je vzpona evroskeptičnih strank, ki grozijo z izstopom iz območja evra. Borza v Milanu je na začetku tedna izgubila dva odstotka, najbolj pa so padle bančne delnice.
Razviti trgi niso nujno precenjeni ...-
Na razvitih delniških trgih se sicer v zadnjih dneh ne dogaja nič pretresljivega. "Vrednosti borznih indeksov na večini razvitih trgov so rekordne ali vsaj zelo blizu, vendar, če te vrednosti prilagodimo trenutni situaciji (dobički v primerjavi s tržno kapitalizacijo, inflacija, višina obrestnih mer, davki), ugotovimo, da ti trgi (še) niso nujno precenjeni," nam je povedal Luka Guštin, vodja naložbenega odbora pri Vzajemci Skupini.
... a previdnost ne bo odveč
"Če k temu prištejemo še ameriško dogovarjanje za orožarske posle na Bližnjem vzhodu, predvideno nižanje korporativnega davka, napovedane večmiljardne infrastrukturne projekte v ZDA, pa vprašanje, kaj bo Apple storil (oz. kaj bo kupil) z 200 milijardami dolarjev 'ležečega kapitala', lahko vidimo še potencial za rast. Po drugi strani pa politično dogajanje kaže na to, da ZDA ne bodo več nujno v vsaki situaciji zaveznik EU-ju (tu imamo v mislih predvsem fiskalno politiko). Kadar so vrednosti (četudi le nominalno) rekordne, previdnost vsekakor ni odveč," še dodaja Luka Guštin.

Tečaji delnic na Ljubljanski borzi, 30. maj:

.
Amazonove delnice nad tisoč dolarji
Amazonove delnice so v torek postale druge v sestavi indeksa S&P 500, ki so presegle mejo 1.000 dolarjev. Samo letos so se podražile za 33 odstotkov, tako da se je tržna kapitalizacija spletnega trgovca zvišala za 120 milijard dolarjev in se hitro približuje meji 500 milijard. Povprečna napoved analitikov pravi, da bodo Amazonove delnice v enem letu porasle za nadaljnjih deset odstotkov. Prvo podjetje v indeksu S & P 500, čigar delnica je dosegla tisoč dolarjev, je bilo Priceline septembra 2013. Ob tem velja omeniti, da se je vodstvo Appla pred tremi leti odločilo za cepitev delnice v razmerju 1:7. Če se to ne bi zgodilo, bi bile Applove delnice danes vredne skoraj 1.100 dolarjev.
Goldman Sachs: Nafta bo ostala pri 50 dolarjih
Čeprav je Opec prejšnji teden za devet mesecev (do konca marca 2018) podaljšal dogovor o znižanju proizvodnje, cene nafte drsijo navzdol. Včeraj je negativno delovala tudi sveža ocena banke Goldman Sachs, saj predvideva, da bo letošnja povprečna vrednost ameriške lahke nafte 52,39 dolarja za sod (159 l), povprečna cena brenta pa 55,39 dolarja. Prejšnja ocena je bila višja za približno dva dolarja. Pri Goldmanu menijo, da bo v letih 2018 in 2019 nafta vredna okrog 50 dolarjev.

Popravek na trgu kriptovalut
Po divji rasti, ko se je vrednost nekaterih kriptovalut v nekaj tednih podvojila (tudi zaradi Japonske, ki je legalizirala poslovanje z bitcoini), je konec tedna nastopil čas za temeljit popravek v višini 30 odstotkov in več. Bitcoin, ki je bil prejšnji teden vreden že skoraj 2.800 dolarjev (s tem je od začetka leta poskočil za 180 odstotkov), je zdrsnil pod 2.000 dolarjev, včeraj pa je bil vreden okrog 2.200 dolarjev. Zanimivo, da hedge skladi še vedno ne zaupajo kriptovalutam in se tega naložbenega razreda ne dotikajo. Nekateri upravljavci pošteno priznavajo, da o kriptovalutah ne vedo dovolj, zelo neprivlačna je tudi velika volatilnost, ki vlada na tem trgu.