Svetovni finančni trgi so po resnih izgubah v prejšnjem tednu (v New Yorku so indeksi padli za okrog pet odstotkov, kar je največ po januarju 2016) spet lažje zadihali. Če je bil indeks S & P 500 v četrtek že v območju popravka, saj je bil dobrih deset odstotkov oddaljen od januarskega rekorda, je sledila najvišja dvodnevna rast po juniju 2016, in ta newyorški delniški indeks je bil v ponedeljek ob koncu trgovanja le še 7,6 odstotka pod rekordom, včeraj pa se je zvišal še za pol odstotka. Borzne nevihte s tem sicer verjetno še ni konec, vseeno pa je večina prepričana, da trgom ne grozi vstop v medvedji trend, ki se po definiciji začne v trenutku, ko so indeksi od vrha oddaljeni 20 odstotkov.

Tudi ECB se počasi pripravlja na dvig obresti
"Da bo trg doživel popravek, je bilo pričakovano, je bila pa hitrost padanja presenetljiva. Zdaj, ko smo izvedeli, kako so hedge skladi špekulirali z indeksom volatilnosti Vix in so nekateri skoraj propadli, je tudi jasno, zakaj se je vse tako hitro odvilo. Mislim, da se bo povečana nihajnost nadaljevala tudi v naslednjih tednih. Letošnje leto bo torej nemirnejše kot lansko, veliko bo odvisno od centralnih bank oziroma od zaostrovanja njihove denarne politike. Fed naj bi obresti zvišal od dvakrat do štirikrat. Ugiba se tudi, kdaj bi lahko pri ECB-ju začeli zviševati obresti. Morda že konec letošnjega leta," nam je povedal Aleš Lokar iz KD Skladov.

10 let po krizi spet razmah toksičnih inštrumentov
Potem ko so finančno krizo pred desetimi leti v veliki meri povzročili toksični CDO-ji, inštrumenti, ki so temeljili na drugorazrednih hipotekarnih posojilih in so jih znale investicijske banke zapakirati v nikomur razumljiv finančni proizvod, so tokratni globoki padec v veliki meri povzročile terminske pogodbe na indeks volatilnosti Vix. Na borzi v Chicagu, kjer trgujejo s temi pogodbami, se je v zadnjih desetih letih promet podeseteril. Ko je Vix poskočil za 116 odstotkov, so bile nekatere finančne družbe na robu zloma. Regulatorji že preiskujejo ozadje, saj je bilo kar nekaj manipulacij, pod drobnogledom je tudi banka Credit Suisse. Njen inštrument, vezan na Vix (VelocityShares Daily Inverse VIX ETN) je prejšnji ponedeljek stal 99 dolarjev, v torek le še dobrih 10 dolarjev. Vlagatelji so samo s tem proizvodom izgubili pol milijarde dolarjev.

Ni razlogov za medvedji trend
Obdobje rekordno nizkih obrestnih mer, ki je od leta 2008 skrbelo za izjemno likvidnost, ki je pljusknila tudi na delniške trge, se torej počasi izteka. "To vnaša nemir na kapitalske trge. A nisem pesimist, čeprav bi lahko videli še dodaten popravek. Ne vidim pa razlogov za medvedji trend, prav tako menim, da ne bomo tako kmalu dosegli novih rekordov, kar ni nič slabega. V prejšnjem tednu je razprodaja odnesla vse donose jeseni in zime, še vedno pa smo višje kot lani poleti, tako da ni razlogov za zaskrbljenost. Ker se od Evrope pričakuje boljša gospodarska slika kot v ZDA, bi lahko vlaganje na evropske trge prineslo boljše donose kot na ameriške," je še dodal Aleš Lokar.

Tečaji delnic na Ljubljanski borzi 13. februarja:

Nenavadno: le 13 dni za desetodstotni popravek
Na Wall Streetu se je v zgodovini manj kot polovica popravkov zavlekla v medvedji trg - da se torej po desetodstotnem padcu krivulja ni spet obrnila navzgor, ampak je sledil več kot 20-odstotni padec. Analiza je pokazala, da je bilo v zadnjih 70 letih 21 korekcij, ki niso prinesle medveda. Povprečno je ob takšnih korekcijah trajalo 98 dni, da so indeksi dosegli dno, nadaljnjih 84 dni pa, da so spet dosegli prejšnje vrhove. V letošnjem popravku je, kot je omenil že Aleš Lokar, fascinantno predvsem to, da je trg za desetodstotni padec potreboval le 13 dni (to se ni zgodilo od leta 1928), zato je precej verjetno, da bo tudi preobrat hitrejši kot običajno.

Skrbi vedno višja donosnost obveznic
Razlogi, da večina analitikov še vedno optimistično zre v borzno prihodnost, so predvsem v dobrih makroekonomskih temeljih. Svetovna gospodarska rast bo letos okrog štiriodstotna, dobički podjetij naraščajo z dvoštevilčno stopnjo. Ameriške korporacije, ki sestavljajo indeks S & P 500, naj bi letos dobiček v povprečju povečale kar za 18,8 odstotka, kar je krepko več od napovedi na začetku leta (12-odstotna rast). Recesije v naslednjih dvanajstih mesecih ni na vidiku, res pa je, da so malce skrb vzbujajoča gibanja na obvezniških trgih, saj je donosnost 10-letne obveznice tik pod tremi odstotki, kar je največ v zadnjih štirih letih. Jutri bodo trgi spet na preizkušnji, saj bo objavljen podatek o ameriški januarski inflaciji (indeks CPI).