Po izjemnih likvidnostnih ukrepih največjih centralnih bank so delniški indeksi okrevali precej bolj kot svetovno gospodarstvo, zato se že nekaj časa pojavlja strah, ali ni že prišel čas za večji popravek navzdol. Foto: Reuters
Po izjemnih likvidnostnih ukrepih največjih centralnih bank so delniški indeksi okrevali precej bolj kot svetovno gospodarstvo, zato se že nekaj časa pojavlja strah, ali ni že prišel čas za večji popravek navzdol. Foto: Reuters
Ryanairove delnice so po objavi celoletnega dobička poletele v nebo in dosegle rekordno vrednost. V dvanajstih mesecih do konca marca je imel nizkocenovni letalski prevoznik 867 milijonov evrov čistega dobička, kar je skoraj dve tretjini več kot leto prej. Foto: EPA
Telekom Slovenije
Na Ljubljanski borzi se je v sredo tečaj Triglavovih delnic po sedmih letih povzpel nad 30 evrov, Telekomove pa so zdrsnile na 101 evro, tako da jim grozi, da bodo prvič po skoraj dveh letih padle pod 100 evrov. Foto: BoBo
Nafta zadnje dneve izgublja. V sredo je bilo treba za sod brenta plačati tudi manj kot 60 dolarjev. Foto: Reuters

"Frances Coppola je v Forbesu poročala, da Grčija poplesuje na robu prepada in draži druga dva soplesalca, to sta Mednarodni denarni sklad in EU, ali si jo drzneta poriniti čez rob. Vendar pa zadnje dogajanje (na primer poplačilo dolga MDS-ju s sredstvi 'posebnih pravic črpanja' oz. SDR, ki so pri MDS-ju, torej iz enega žepa v drugega) kaže, da se je MDS pridružil Grčiji na robu prepada, kar zelo zmanjšuje pogajalski položaj ECB-ja pri poskusu spametovanja Grčije. Zaradi bližanja meji, ko grške banke ne bodo imele več zadosti primernih naložb za črpanje likvidnosti od grške centralne banke (ELA oz. Emergency Liquidity Assistance), je dogovor, ki bo zdržal več kot le nekaj tednov, nujno potreben," je za MMC povedal Peter Jenčič iz Alte.

Velik odliv denarja iz grških bank
Jenčič dodaja: "Grške banke so namreč imele v prvih treh mesecih letošnjega leta 22 milijard evrov odlivov depozitov podjetij in prebivalstva. Konec marca so depoziti zasebnega sektorja znašali 138 milijard evrov, upad pa je nadomestila likvidnost ECB-ja preko grške centralne banke. Vendar pa se je z razpletom španskih volitev najverjetneje povečala pripravljenost ECB-ja in evropskih finančnih ministrov za trajnejši dogovor. Namreč, če bi Grčija pred španskimi volitvami dobila večji odpustek, bi to brez dvoma vplivalo na popularnost stranke Podemos in podobnih strank po Evropi, povečalo pa problem za upnike in vplivalo na stroške zadolževanja vseh šibkejših držav."

Tečaji delnic na Lj. borzi (27. maj):

PETROL

+0,51 %

278,50 EUR
ZAV. TRIGLAV+0,50 %30,15
GORENJE+0,00 %5,80
MERCATOR+0,00 %82,00
KRKA

+0,00 %

68,00
LUKA KOPER

-0,42 %

25,99
TELEKOM-0,83 %101,00
SAVA RE-0,91 %15,855


Evro utegne kmalu pasti na 12-letno dno

Vsi ti strahovi se zrcalijo tudi v gibanju vrednosti evra, ki je zdrsnil na 1,082 dolarja, po malce bolj pomirjujočih izjavah grškega premierja Ciprasa pa spet okreval. Vseeno nekateri že napoveduje skorajšnje preizkušanje dvanajstletnega dna, torej meje 1,046 dolarja, kjer je bil evro marca. Šibkejši evro, ki pomeni višje dobičke evropskih izvoznikov, tokrat ni navdahnil delniških trgov, vsaj frankfurtskega ne. Indeks DAX30 (11.771 točk) je po podaljšanem (binkoštnem) koncu tedna v torek izgubil skoraj dva odstotka, res pa je, da je včeraj nadomestil več kot polovico izgube. Tudi newyorški Dow Jones (18.162 točk) je krenil navzgor in se utrdil nad 18 tisoč točkami.
Bernanke: Višanje obresti dobra novica
V ZDA se sicer že nekaj časa pripravlja teren za prvo zvišanje obrestne mere po finančni krizi, kar naj bi se zgodilo še letos. Nekdanji guverner Zveznih rezerv Ben Bernanke miri vlagatelje: "Ne vem, kdaj bodo obresti višje, toda ko se bo višanje obresti začelo, je to dobra novica, saj pomeni, da je ameriško gospodarstvo dovolj močno." Nekaj skrbi Wall Streetu prinaša tudi to, da delnice transportnih in logističnih podjetij, ki so vključene v Dow Transportation Index (izračunavajo ga od leta 1884, tako kot elitni Dow Jones), v zadnjem mesecu in pol ne pridobivajo več. Leta 2000 je indeks transportnih podjetij v ZDA vrh dosegel pred širšim trgom, ki ga je nato prizadel pok tehnološkega mehurčka, prav tako pa je leta 2007 tri mesece pred preostalimi indeksi zdrsnil izrazitemu medvedjemu trendu naproti.
Gross ni izkoristil življenjske priložnosti
Na obvezniških trgih se je dogajanje umirilo. Donos desetletne nemške obveznice je malo nad pol odstotka, donos primerljive slovenske obveznice pa okrog 1,75 odstotka. Sloviti
upravljavec premoženja in obvezniški guru Bill Gross je priznal, da aprilskega in majskega padca cen nemških obveznic ni dobro unovčil. Sredi aprila je namreč na Twitterju zapisal, da je "shortanje" nemških obveznic ("shortanje" je strategija, s katero staviš na padec cene določenega vrednostnega papirja) takšna življenjska priložnost, kot je ni bilo od stave proti funtu leta 1992, ko je zaslužil George Soros. Čeprav je cena nemških obveznic res padla (s tem pa se je zvišala njihova zahtevana donosnost), je imel Grossov sklad v tem obdobju izgube.

Gross priznava, da je bila njegova stava sicer časovno odlično izbrana, vseeno pa ni bila dobičkonosna. Kljub temu naj bi še vedno veljalo, da se splača nemške obveznice prodajati, ameriške obveznice pa kupovati, saj je razlika med njima kar 175 bazičnih točk, to pa je močno nad zgodovinskim povprečjem, ki znaša okrog 25 bazičnih točk.

King: "Svetu grozi novi Titanik"
Na koncu pa še precej črnoglede napovedi Stephena Kinga iz banke HSBC, ki v slogu pisca napetih zgodb z istim imenom opozarja, da je svetovno gospodarstvo na pragu nove recesije, v kateri pa centralne banke ne bodo imeli več na voljo nobenega orožja, da bi lahko pomagale. "Svetovno gospodarstvo pluje po oceanu brez rešilnih jopičev, ki bi jih lahko uporabilo v primeru nesreče," je zapisal (več v članku, ki ga je objavil The Telegraph). King ugotavlja, da so obrestne mere že na ničelni ravni, zadolženost pa rekordna, tako da ni prostora za fiskalne spodbude.

Zadnja rešilna bilka bi lahko bil le še "helikopterski denar", radikalna oblika kvantitativnega sproščanja, ki bi denar vbrizgala neposredno v ožilje gospodarstva. V ozadju te ideje je, da bi vsak državljan dobil večjo količino denarja, ki bi jo moral porabiti. Ni jih malo, ki menijo, da bi bilo to že zdaj bolj učinkovito kot namenjati na stotine milijard za odkupovanje obveznic ...