Grčija je postala prva razvita država z neporavnanimi obveznostmi do IMF-a, potem ko ni plačala 1,6 milijarde evrov, vendar je grški premier Aleksis Cipras isti dan nepričakovano sporočil, da je vendarle pripravljen privoliti v pogoje upnikov in se rešiti pet čez dvanajsto. Pozneje je spet malce ohladil vlagatelje, saj je volivce pozval, naj v nedeljo na referendumu zavrnejo te iste pogoje. Komedija zmešnjav je kljub vsemu močno pomagala vodilnim delniškim indeksom, saj se je frankfurtski DAX30 na 27. obletnico svojega "rojstva" (izračunavati so ga začeli 1. julija 1988) povzpel tudi nad 11.200 točk (pribitek je bil s tem 2,6-odstoten), newyorški Dow Jones pa je bil v plusu tudi za 182 točk, tako da je imel dnevni vrh pri 17.801 točki.

Na "Grexit" bolje pripravljeni kot pred leti
Spomnimo, v ponedeljek je zaradi strahu pred "Grexitom" Dow Jones padel za letos rekordnih 350 točk. "Vse možnosti so odprte, a velja omeniti, da sta evropsko in tudi svetovno gospodarstvo danes na morebiten grški bankrot ali celo njen izhod iz evroobmočja precej bolje pripravljeni kot v času evropske državne dolžniške krize med letoma 2010 in 2013. Večina grškega dolga je danes namreč v lasti trojke, pri čemer je lastništvo dolga močno razpršeno. Evropske države so tako danes do Grčije izpostavljene med dvema in tremi odstotki BDP-ja, kar sicer ni zanemarljivo, a morebitno neplačilo ne bi predstavljalo nepremostljivega finančnega bremena za katero koli državo," je za MMC povedal Primož Jagarinec, zasebni bančnik pri NLB-ju.

Fed naj bi obresti prvič zvišal septembra
Grčija je z 0,3-odstotno udeležbo v svetovnem BDP-ju morda res premajhna, da bi močno zatresla finančne trge (nekaj malega panike je sicer na začetku tedna bilo opaziti), je pa dovolj velika, da povzroča negotovost, ki je vlagatelji nikoli ne marajo. Postavlja se tudi vprašanje, ali bo ameriški Fed zaradi težav evrskega območja spreminjal načrtovano časovnico dviga obrestnih mer. Večina meni, da ne, tako da septembrski termin še naprej ostaja zelo verjeten za prvi dvig obresti po devetih letih. Fed seveda predvsem spremlja dogajanje na domačem trgu dela, kjer je ugodnih znamenj dovolj. Zadnje je sledilo včeraj: zasebni sektor je junija ustvaril 237 tisoč delovnih mest, kar je nad napovedmi.

Tečaji delnic na Lj. borzi (1. julij), spremembe v primerjavi z začetkom leta:

Zadovoljen lahko le Dragić
Na Ljubljanski borzi z izjemo Lukinih delnic (ob 13 sklenjenih poslih so se podražile za skoraj dva odstotka, na 25,49 evra) v sredo ni bilo posebnih premikov, promet pa je še naprej nizek, tako da dobičkov spet ni bilo. Očitno je daleč največji posel včeraj sklenil le košarkar Goran Dragić. Bolj slaba je tolažba, da je indeks SBITOP (736 točk) končal tridnevni negativni niz, v katerem se je dotaknil najnižje točke po lanskem maju. Če tečaje delnic v prvi kotaciji primerjamo z začetkom leta, so lahko zadovoljni le lastniki Luke in Krke, največ (potencialne) izgube pa imajo Telekomovi delničarji, saj so delnice v pol leta padle za več kot tretjino.

Padec donosnosti slovenske obveznice
Poletni meseci bodo na naši borzi verjetno dolgočasni, razen če ne bo presenetljivih novic o prodaji Telekoma oziroma nepričakovano dobrih objav polletnih poslovnih rezultatov. A na te bo treba še počakati - Krka na primer bo polletno poročilo objavila 30. julija. Na obvezniških trgih so včerajšnji dogodki, povezani z Atenami, pocenili zadolževanje številnih evropskih držav, tudi Slovenije. Donosnost slovenske desetletne obveznice je tako 2,29-odstotna. Vrednost evra je okoli 1,11 dolarja.