Pri posameznikih, ki zaslužijo več kot milijon dolarjev letno (takih je 0,3 odstotka prebivalstva), bi se lahko davek podvojil in dosegel 40 odstotkov ali celo nekaj več (do 43,4 odstotka v skrajnih primerih). Da se Biden zavzema za višje davke, je že nekaj časa znano, a so vlagatelji do tega tedna to tveganje ignorirali. Še vedno večina verjame, da davki na kapitalski dobiček ne bodo šli tako v nebo in da jih bo Bidnova administracija dvignila na 28 odstotkov. Precej turbulenten teden tako na Wall Streetu pod črto ni prinesel večjih sprememb, indeks S&P 500 se je znižal za 0,1 odstotka, Dow Jones pa za 0,5 odstotka.

Obresti ničelne vsaj še v letu 2022
Evropska centralna banka v četrtek pričakovano ni posegala v denarno politiko. Predsednica Christine Lagarde meni, da je do stabilnega okrevanja še dolga pot in da je razprava o zmanjševanju dinamike ukrepanja prezgodnja. Obrestne mere naj bi na ničelni ravni, kjer so že pet let, ostale vsaj še prihodnje leto, kar je slaba novica za varčevalce. Banke namreč stroške, ki jih imajo zaradi negativne depozitne obrestne mere, vse bolj prelagajo na varčevalce, NLB na primer prag za ležarine fizičnih oseb s 1. julijem niža na 100 tisoč evrov.

Obveznice tveganih držav lahko samo še izgubljajo
Vprašanje je, kaj bo z ECB-jevim pandemičnim programom odkupovanja obveznic. V tekočem četrtletju bodo odkupi potekali v večjem obsegu kot v prvih mesecih leta, na junijskem zasedanju ECB-ja pa bi že lahko sklenili, da bi v tretjem četrtletju obseg nakupov začeli zniževati. Za najbolj zadolžene evropske države, kot sta Grčija (dolg presega dvakratnik letnega BDP-ja) in Italija, je to slaba novica. Trenutno se obe lahko zadolžujeta z neverjetno lahkoto, celo pri grški desetletni obveznici je zahtevana donosnost pod enim odstotkom. Pri družbi M&G Investments trdijo, da je zato že čas za prodajanje na kratko (shortanje) obveznic perifernih evropskih držav, kar pomeni, da pričakujejo padec cen teh obveznic in zvišanje donosnosti.

Bitcoin pod mejo 50 tisoč dolarjev
Bitcoin in z njim vse preostale kriptovalute so v petek doživeli precejšen udarec, nekatere so (v 24-urni primerjavi) padle za 20 ali celo 30 odstotkov, kar je tržno kapitalizacijo celotnega trga znižalo za 260 milijard dolarjev. Cena bitcoina je zdrsnila kar globoko pod 50 tisoč dolarjev (vse do 47.500 dolarjev, kar je tudi pod 100-dnevnim drsečim povprečjem), etra pod 2200 dolarjev. V petek je sledilo blažje okrevanje, včeraj pa je bitcoin znova pogledal pod 50 tisoč dolarjev. Tržna kapitalizacija celotnega trga je bila včeraj popoldne 1,8 bilijona dolarjev.

Bati se je večje regulacije trga
Osnovna zgodba je pri bitcoinu seveda ostala nespremenjena. Lahko se strinjamo, da je bila rast v zadnjem času previsoka in da je trg pregret (pri JPMorgan Chasu tudi ugotavljajo, da je institucionalnega povpraševanja v zadnjem času nekoliko manj), a marsikaj se je spremenilo bitcoinu v korist. Predvsem je dobil veliko podporo pri velikih igralcih v finančni industriji. Je pa na drugi strani še naprej precej skrbi, kako bodo centralne banke in vlade regulirale ta trg. Jesse Powell, prvi mož kriptomenjalnice Kraken, je denimo opozoril, da bi lahko vlade precej omejile trgovanje s kriptovalutami oziroma njihovo uporabo.

Regulacija je ahilova peta kriptotrga
Ali kot se je izrazil še en poznavalec dogajanja: "Grožnja regulacije, bodisi neposredno na razvijajočih trgih ali posredno na razvitih trgih prek davkov, je bila vedno ahilova peta kriptotrga." Več razlag je sicer, kaj je sprožilo precejšnje padce v zadnjih dneh. Po tako izjemni rasti od lanskega marca se seveda zdi najbolj logično to, da je preprosto nastopil čas za večje unovčevanje dobičkov, toliko bolj po izjemnem debiju kriptomenjalnice Coinbase (borza jo je na začetku ovrednotila za skoraj 100 milijard dolarjev) in ekscesih, kot je bizarna rast kriptovalute doge. In ko so se finančni trgi zbali še Bidnovega višanja davkov, jo je pri korekciji najbolj skupil prav trg kriptovalut.