Najpomembnejša je bila petkova objava svežih podatkov z ameriškega trga dela. Največje gospodarstvo sveta je junija ustvarilo neto 850 tisoč novih delovnih mest (skoraj 150 tisoč več od napovedi), stopnja brezposelnosti, ki jo merijo z ločeno anketo, pa se je zvišala s 5,8 na 5,9 odstotka. Rast povprečne urne postavke (3,6 odstotka na letni ravni) ni bila previsoka, kar odpravlja nekaj inflacijskih strahov. Zdi se, da je trg dela v ravno pravšnji kondiciji, da se potrjuje teza o lepem okrevanju ameriškega gospodarstva, številke o novih delovnih mestih pa vendarle niso tako dobre, da bi bila centralna banka prisiljena hitreje od napovedi začeti cikel višanja obresti.

Dobički rastejo hitreje od pričakovanj
Delniški indeksi v New Yorku so tako v petek lahko nadaljevali pozitiven niz, izjema je le indeks Russell 2000, ki vključuje delnice podjetij z manjšo tržno kapitalizacijo. V petek je izgubil skoraj odstotek, kar je znak, da je gospodarsko okrevanje dobra novica predvsem za velika multinacionalna podjetja. Vlagatelji se za nakupe delnic odločajo predvsem na podlagi napovedi o 7,2-odstotni letošnji ameriški gospodarski rasti in visokih dobičkov podjetij, ki rastejo hitreje od pričakovanj. Indeks S & P 500 se vse od lanskega avgusta ni vzpenjal sedem dni zapored, da bi sedemkrat zapored postavil rekordno vrednost, pa se ni zgodilo od leta 1997. Epidemija oziroma nalezljiva različica delta za zdaj ne plaši trgov, čeprav bi bila lahko jesen znova v znamenju zapiranja gospodarstev.

Napoved: še naprej navzgor, a ne tako močno kot v prvih šestih mesecih
Napovedi za drugo polovico letošnjega leta so zmerno optimistične. Ker bodo centralne banke še naprej vodile izrazito ohlapno denarno politiko, dobički podjetij pa naj bi še naprej naraščali, bi morali delniški indeksi nadaljevati rast, ki pa bo verjetno manj izrazita kot v prvi polovici leta, ko je na primer S & P 500 pridobil 15 odstotkov. Glavna dejavnika tveganja sta inflacija in s tem povezan strah, da se bo Fed prekmalu odločil za konec spodbujevalno naravnane politike. Inflacijski strahovi so se sicer v zadnjih tednih malo polegli, Fed je umiril strasti, navsezadnje je tudi donosnost ameriške 10-letne obveznice le 1,43-odstotna, potem ko je bil marca pri 1,75 odstotka.

Banke radodarne z dividendami
Eden od vzrokov za rekordne vrednosti delniških indeksov so tudi vse višje dividende, ki naj bi v prihodnjih letih presegale letno stopnjo inflacije. Letos naj bi podjetja iz indeksa S & P za izplačilo dividend namenila šest odstotkov več denarja. V ospredju so finančna podjetja, potem ko je ameriška centralna banka sprostila omejitve. Bančni velikani Goldman Sachs, Morgan Stanley, JPMorgan Chase in Bank of America so konec junija sporočili, da bodo (potem ko so prestali Fedove stresne teste, ki pokažejo, kako bi se banke odrezale v primeru izrazitega gospodarskega obrata navzdol) zvišali dividende, po eni od ocen bo celoten program odkupov obveznic in izplačil dividend ameriških bank vreden 130 milijard dolarjev.

Enodnevni sestanek Opeca se je raztegnil na vsaj tridnevnega
Cene nafte ostajajo v območju dveletnega vrha, ameriška lahka nafta se je po skoraj treh letih spet zavihtela nad 75 dolarjev. Pri Goldman Sachsu napovedujejo, da bo v tem poletju padla meja 80 dolarjev. V ameriških skladiščih nafte v Cushingu je vse manj zalog. Že šesti teden zapored je bil objavljen podatek, da so se zaloge nafte tam znižale močneje od pričakovanj. Članice Opeca se medtem v drugi polovici tedna niso dogovorile, ali bi zvišale proizvodnjo črnega zlata, pogovori o tem se bodo nadaljevali v ponedeljek. Če ne bo dogovora, bi šle lahko cene še precej navzgor, nekateri strokovnjaki celo pravijo, da bi lahko nafta letos dosegla 100 dolarjev.