Po petnajstih dneh se je delniški indeks Ljubljanske borze SBI TOP v sredo vrnil v območje nad 800 točk, njegova rast pa sovpada z okrevanjem tujih trgov. Da je precejšnja povezanost med razvitimi borzami in slovenskim delniškim trgom, meni tudi analitik Alte Peter Jenčič:

"Dogajanje na razvitih trgih je zelo pomembno tudi za dogajanje na Ljubljanski borzi. Čeprav je delež tujih vlagateljev v Sloveniji še vedno zelo majhen (in se občasno zdi, da bi številni v Sloveniji želeli, da bi bil še manjši), bi večji popravek na razvitih trgih brez dvoma pustil posledice na Ljubljanski borzi."

Tečaji delnic na Lj. borzi (20. avgust):

Ugoden trenutek za prevzeme
"Občutno zmanjšanje apetita globalnih vlagateljev po tveganju bi namreč zvišalo stroške zadolževanja bolj eksotičnih držav, kamor se uvršča tudi Slovenija. Posredno bi se s tem zmanjšala privlačnost delnic, podražili stroški zadolževanja podjetij, ne gre pa zanemariti niti morebitnih nižjih ponudb za družbe, kjer država prodaja svoj delež. Kot trenutno kaže, bo iztržek prodaje Aerodroma nad vsemi pričakovanji. Po mojem mnenju je velik del pojasnila mogoče najti v izrazito nizkem strošku zadolževanja za prevzemnike iz Evrope in od drugod. Čas za prodajo je danes ugoden in resnično bi bilo škoda, če bi okno priložnosti zamudili zaradi kapric in poskusov ugajanja širši javnosti."

Shiller: Ameriški trg je zelo drag
Na tujem se medtem krepi prepričanje, da so delniški indeksi zreli za popravek, ki se je od junijskih rekordov sicer že zgodil, a za zdaj ni bilo še nič dramatičnega. Kar nekaj finančnih gurujev svari, da bikovsko gibanje, ki traja že več kot pet let, ne more trajati v nedogled. Nobelovec Robert Shiller je v kolumni za New York Times zapisal, da so vrednotenja skrb vzbujajoče visoka oz. da je ameriški trg trenutno zelo drag. Primerjal je cene delnic z dobički podjetij in ugotovil, da so bila v zgodovini le v treh letih (1929, 1999 in 2007) ta razmerja višja, kot so danes. In vsakič je sledil strm padec. Shiller ne trdi, da bi morali zdaj vlagatelji brezglavo prodajati vse papirje po vrsti, ampak le svetuje previdnost.

Nevarnost nove finančne krize
Še bolj zaskrbljen je upravljavec skladov hedge Carl Icahn, ki meni, da na Wall Streetu že lahko govorimo o mehurčku. A tudi on dodaja, da to nikakor ne pomeni skorajšnjega zloma, ampak lahko takšno stanje traja še eno leto ali celo dvajset let. In še mnenje Roberta Rubina. Nekdanji ameriški finančni minister je za Wall Street Jouenal zapisal, da bi lahko rekordno nizke obresti sprožile novo finančno krizo. Poplava denarja je delnice poslala na rekorde, prav tako obveznice, tudi tiste tvegane. Če bi doživeli večji popravek navzdol in bi skladi hedge začeli množično prodajati vrednostne papirje, bi lahko videli učinek snežne kepe. Rubin bo že vedel. Navsezadnje je bil v ameriški zakladnici leta 1998, ko je propad sklada LTCM grozil, da bo okužil celoten finančni sistem.