Širši indeks S & P 500 se je v petek zvišal za 1,18 odstotka, v celotnem tednu je bil njegov pribitek polodstoten. Ključni makroekonomski podatek tedna je vse presenetil. Ameriški delodajalci so namreč septembra odprli neto 336 tisoč novih delovnih mest, kar je bistveno več kot mesec prej. "Šokiralo me je, ko sem videl tako močne septembrske številke. Pričakovali smo, da bo odprtih manj kot 200 tisoč delovnih mest. Teh 336 tisoč je nov dokaz, kako odporen je trg dela in sploh ameriško gospodarstvo," je komentiral Jesse Wheeler iz analitske družbe Morning Consult.

V zadnjem tednu nova rast donosnosti obveznic
Po objavi septembrskega poročila o zaposlovanju in stopnji brezposelnosti (ta je ostala nespremenjena pri 3,8 odstotka) so indeksi v petek najprej drseli navzdol, saj je bolj kot ne jasno, da bodo obrestne mere ob vse manjši verjetnosti za gospodarsko krizo ostale na visokih ravneh, a so potem vlagatelji v poročilu našli tudi komponente, ki so jih ohrabrile, denimo počasnejšo rast plač od pričakovanj. Hkrati je bilo razveseljivo, da so znotraj dneva padli donosi na državne obveznice (s 4,88 na 4,80 odstotka pri desetletni), ki so se od sredine julija strmo dvigovali in so pri desetletni obveznici porasli za več kot odstotno točko.

Kitajska vse bolj znižuje izpostavljenost do ameriškega dolga
Kaj je poleg pričakovanj, da bo Fed ohranjal "jastrebjo" držo še v ozadju nove razprodaje obveznic, ki so že lani utrpele visoke izgube, posledično pa je zahtevana donosnost močno naraščala? Verjetno tudi vse večja fiskalna nedisciplina ZDA. Javni dolg je prvič presegel 33 bilijonov dolarjev, kar pomeni 120 odstotkov BDP-ja. Letos bo Washington za odplačilo dolgov potrošil 663 milijard dolarjev, prihodnje leto že 745. Poleg tega tuji vlagatelji vse bolj obračajo hrbet ameriškemu dolgu. Skrbijo predvsem neto prodaje japonskih in kitajskih vlagateljev. Japonski, ki so največji imetniki ameriških obveznic, so lani izpostavljenost znižali za 15 odstotkov, Kitajci pa za 17 odstotkov.

Na Wall Streetu ni izključen 20-odstotni padec
Potem ko je bilo tako avgusta kot septembra razpoloženje na finančnih trgih pesimistično, bi lahko nekaj sveže krvi prinesle objave četrtletnih poslovnih rezultatov. Na Wall Streetu se bo sezona objav začela ta teden, med drugim bo v petek bilance predstavila največja ameriška banka po bilančni vsoti JPMorgan Chase. Znani analitik iz omenjene banke Marko Kolanovic sicer ostaja precej črnogled pri napovedi, kam bodo šli delniški indeksi. Ne izključuje možnosti, da bi S & P 500 padel za 20 odstotkov, saj vse več vlagateljev raje izbere 5,5-odstotni donos na denarnem trgu kot pa tveganje na delniškem trgu. Opozarja tudi, da je sedmerica tehnoloških velikanov (Apple, Amazon, Meta, Alphabet, Nvidia, Tesla in Microsoft) ob morebitni večji korekciji še posebej ranljiva, potem ko so njihove delnice leto silovito porasle.

Multiplikator dobička (P/E) ob trenutnih obrestih previsoko
Bill Gross, kralj obveznic, pa niti delnicam niti obveznicam kratkoročno ne napoveduje rasti in pravi, da bi se obema naložbenima razredoma za zdaj še izogibal. Ključen razlog so visoke obrestne mere, zaradi česar so delnice (če diskontiramo predvidene denarne tokove) predrage. Ob tem se je Gross naslonil na ugotovitve analitikov Goldman Sachsa, ki ponazarjajo razmerje med predvidenim multiplikatorjem dobička delnic znotraj indeksa S & P 500 in ravnjo realnih obrestnih mer. Multiplikator dobička (P/E) je bil v prejšnjih petih letih precej usklajen z realno donosnostjo desetletne obveznice, medtem ko se je v zadnjih 12 mesecih ta korelacija izgubila. Glede na to, kako visoke so zdaj obrestne mere, Gross meni, da bi moral biti povprečni P/E prej 12 kot pa 18, kjer je zdaj.

Še dobro, da imamo toplo jesen
Cene nafte, ki so se septembra nevarno približale stotim dolarjem za 159-litrski sod, so se vendarle obrnile navzdol, v drugi polovici tedna zelo konkretno, tako da je brent zdrsnil pod 85 dolarjev. Če so analitiki visoke cene opravičevali z nizko ponudbo (članice Opeca vztrajajo pri omejitvi proizvodnje), so tokrat kot glavni razlog navedli skrbi na strani povpraševanja, ki naj bi se zaradi težav svetovnega gospodarstva znižalo. V torek se bosta v Sloveniji bencin in dizelsko gorivo nekoliko pocenila (večje pocenitve bodo nastopile dva tedna pozneje, če seveda ne bodo naftni trgi spet krenili močno navzgor), prav tako kurilno olje, ki se je vse od maja nenehno dražilo in je trenutno že 25 odstotkov dražje kot na začetku maja, kar pri točenju 2000 litrov pomeni za zajetnih 500 evrov dražji račun.