"Knjiga je napisana tako, da bralec verjame, da je bil v ozadju veleum, ki je to skreiral in podpiral," je za Radio Slovenija povedala Polona Domadenik z Ekonomske fakultete: "Avtor pravi, da je kapitalizem sistem, ki ima vgrajenega minotavra in to (zviševanje primanjkljajev) je na koncu povzročilo krizo, ki se je zgodila leta 2008. Morda se ne strinjamo le v tem, ali je bil ta načrt prerazporejanja globalnih presežkov res ustvarjen načrtno, kot Varufakis dokazuje z nekaterimi citati, ali pa je bilo to spontano."

"Hegemon je namerno povečal svoje primanjkljaje"
Nekdanji grški finančni minister Janis Varufakis, ki je zdaj pobudnik vseevropskega gibanja za prenovo evropskih povezav, je knjigo Globalni minotaver svetovnemu trgu predstavil leta 2011, pet let kasneje pa smo dobili še slovenski prevod. "Čas po letu 1971 je odločilno zaznamoval preobrat trgovinskega toka in kapitalskih presežkov med ZDA in preostankom sveta. Hegemon je okrepil svojo hegemonijo tako, da je namerno povečal svoje primanjkljaje. Trik je bil v razumevanju tega, kako je Amerika to dosegla, in tragičnosti njenega uspeha; ta je povzročil financializacijo, ki je okrepila prevlado ZDA, obenem pa zasejala seme njenega potencialnega propada," lahko preberemo v knjigi.

Kaj smo se naučili? Zdi se, da nič.
Minotaver, v grški mitologiji pošast s človeškim telesom in bikovo glavo, ki žre mladeniče, je v knjigi prispodoba za ameriški kapitalizem, ki je požiral kapital z vsega sveta, se zadolževal v neskončnost in živel prek svojih zmožnosti. Varufakis v knjigi razlaga, kako je lahko sistem pripeljal do takšne krize, kot se je zgodila leta 2008. Toda kaj, ko se iz krize nismo ničesar naučili, trdi ekonomist Bogomir Kovač: "Le kupili smo si čas, Evropska unija pa je še v posebej dramatičnem položaju. Ni volje, ni interesa, vsi živijo v tem statusu quo in upajo, da se bo zadeva sama po sebi rešila."

V ZDA solidna rast BDP-ja
Za zdaj centralne banke še obvladujejo položaj, seveda pa je vprašanje, kakšne posledice bo pustila politika kvantitativnega sproščanja, ki je napihnila finančno premoženje, bolj malo pa pomagala realnemu gospodarstvu. V ZDA je Fed sicer že začel cikel zaostrovanja denarne politike in utegne na aprilskem sestanku spet malenkost zvišati ključno obrestno mero, saj ocenjuje, da gospodarskemu okrevanju to ne bi škodilo. Rast BDP-ja je bila v zadnjem lanskem četrtletju 1,4-odstotna, je pokazal v petek objavljeni podatek, ki je bil tako popravljen navzgor. Prejšnja ocena je govorila o enoodstotni rasti.

Lanski dobički nižji za pet odstotkov
V tem četrtletju naj bi največje svetovno gospodarstvo raslo po 1,5-odstotni stopnji. Strahovi, ki so na začetku tega leta ohromili Wall Street - da namreč ZDA grozi recesija - so se očitno zdeli pretirani, res pa je, da so dobički podjetij v zadnjem lanskem četrtletju drugo četrtletje zapored nazadovali (tokrat na letni ravni za 8,4 odstotka, kar je največ po prvem četrtletju 2014), saj sta močan dolar in cenejša nafta precej zarezala v prihodke multinacionalk in energetskih podjetij. V celotnem lanskem letu so ameriške korporacije ustvarile 5,1 odstotka manj dobička kot leto prej, kar je največji padec po letu 2008.

Cene zlata bi lahko še naraščale
A vendar po mnenju Bank of Americe ta možnost narašča, kar bi lahko pripeljalo do večjih padcev delniških indeksov in rasti surovin, zlasti nafte in zlata. Vlagatelji so letos v sklade, katerih premoženje sestavlja zlato, vložili največje zneske po letu 2009. Cena zlata je pri 1.216 dolarjih okrog 15 odstotkov višja kot na začetku leta. Zlato je tako letos najbolj donosen naložbeni razred, vlagatelji pa kljub temu, da je nafta spremenila smer in da so se delniški trgi pomirili in močno odbili od februarskega dna, še naprej stavijo na njegovo rast. "To dokazuje, da je prihodnost negotova in da utegnejo biti pred nami nova neprijetna presenečenja," ocenjujejo pri banki Barclays.

Nafte na trgu še vedno precej preveč
Tudi pri banki JPMorgan je strateg, Zagrebčan Marko Kolanović (njegove analize so pri hedge skladih zelo cenjene), svetoval nakup zlata, saj je na delniških trgih po njegovem več možnosti za padec kot rast. Pri nafti se pot navzgor vsaj za zdaj ne zdi verjetna, saj jo je na trgu še vedno preveč. Ameriške zaloge so se zadnji teden zvišale še za 9,4 milijona sodov in dosegle že 532,5 milijona sodov. "Ponudbe je močno preveč, močna rast cen se zdi prenagljena," je komentiral eden od analitikov. Ameriška lahka nafta se je spustila pod 40 dolarjev, brent pa je teden končal nad 40 dolarji, kar pa vseeno pomeni skoraj dvoodstotno tedensko pocenitev, prvo po šestih tednih rasti.