Indeks Nasdaq, ki vključuje delnice več kot 2500 podjetij, ki kotirajo na elektronski borzi Nasdaq, je v sredo prvič presegel 20 tisoč točk. Samo letos se je njegova vrednost povzpela za več kot 30 odstotkov. Še naprej ga navzgor poganja rast delnic skupine Veličastnih sedem, ki cvetijo zaradi razvoja generativne umetne inteligence. Tu seveda ni le razvijalec čipov Nvidia (kljub vsem omejitvam se širi tudi na Kitajskem, kjer njene čipe uporabljajo avtonomna vozila), ampak so v zadnjem času v središču pozornosti tudi Google (ta teden je predstavil svojo verzijo sistema umetne inteligence Gemini 2.0, poleg tega je razvil neverjetno zmogljivi kvantni čip Willow, ki v petih minutah izračuna tisto, za kar bi najhitrejši običajni računalniki potrebovali milijarde let), Apple (pomočnico Siri mu je uspelo integrirati v ChatGPT) in Tesla, katere tečaj je od novembrskih volitev v ZDA poskočil za 70 odstotkov in dosegel rekordno vrednost.

Vrednotenja visoka, a ne tako kot leta 2000
Nasdaq letos spet prehiteva rast preostalih dveh najpomembnejših newyorških indeksov. Od 1. januarja je namreč porasel že za 33 odstotkov, medtem ko se je S & P 500 v tem obdobju povzpel za 27 odstotkov, Dow Jones pa za 17. V zadnjih petih letih je Nasdaq poskočil za skoraj 130 odstotkov, Dow Jones (od Veličastnih sedem so v njem Apple, Microsoft, Amazon in od prejšnjega meseca Nvidia) pa le za 56 odstotkov. Seveda je na mestu vprašanje, ali se ne napihuje nov balon. Vrednotenja znotraj indeksa Nasdaq so vsekakor visoka, vendar še niso na vrednostih pred pokom pikakom podjetij na začetku stoletja. Danes se namreč z indeksom Nasdaq trguje pri 36-kratniku dobička, kar je resda triletni vrh in po podatkih družbe LSEG Datastream precej nad dolgoletnim povprečjem 27, a vendarle krepko pod norim marcem 2000, ko je bil kazalnik P/E kar pri 79. Vseeno velja opozoriti, da bodo v nekem trenutku velika tehnološka podjetja tudi razočarala vlagatelje in sledil bo padec v slogu leta 2022, ko so Metine in Tesline delnice izgubile dve tretjini vrednosti.

Broadcom prebil mejo bilijon dolarjev
Še eno podjetje se je medtem pridružilo elitnemu klubu manj kot ducata podjetij, ki jih borza vrednoti na več kot 1000 milijard dolarjev, tudi to na krilih visokih pričakovanj, povezanih z umetno inteligenco. Gre za podjetje Broadcom, ki razvija polprevodnike, ponuja pa tudi programske rešitve in za Applove iPhone proizvaja filtre FBAR. Broadcom za tekoče četrtletje zdaj napoveduje precej višje prihodke. Podjetju posel že zdaj cveti, a napoveduje, da bo zaradi visokega povpraševanja po UI-ju v prihodnjih letih še boljše. Z naslova UI-ja namreč v letu 2027 pričakujejo kar med 60 in 90 milijard dolarjev prihodkov. Delnice so v petek poskočile kar za 25 odstotkov. Tržna kapitalizacija se je prvič povzpela nad tisoč milijard (en bilijon) dolarjev. V sektorju polprevodnikov je to do zdaj uspelo le Nvidii, katere tečaj delnic se je od oktobra 2022 povzpel za več kot tisoč odstotkov. Nvidia je s 3,33 bilijona dolarji drugo največje podjetje na svetu, takoj za Applom. V "klubu bilijon" so trenutno še Microsoft, Amazon, Alphabet (Google), Saudi Aramco, Meta (Facebook), Tesla in TSMC.

V Švici in Kanadi obresti nižje za pol odstotne točke
Poleg navdušenja nad umetno inteligenco so Nasdaq nad psihološko mejo 20 tisoč točk poslala tudi pričakovanja, da bodo nižje obrestne mere najbolj koristile ravno tehnološkim podjetjem. Ravno v sredo je bila objavljena ameriška novembrska inflacija (indeks CPI), ki je bila na letni ravni 2,7-odstotna, kar je bilo v skladu s pričakovanji. Je pa zato dan pozneje negativno presenetila inflacija ravni proizvajalcev (PPI), ki je bila na letni ravni novembra triodstotna. Gre za največjo rast po februarju 2023. Vseeno ostaja prepričanje, da bo Fed naslednji teden obrestno mero znižal še za 25 bazičnih točk. Presenetila je Švicarska centralna banka, ki je v četrtek obresti spustila 50 bazičnih točk nižje. Isto je (že drugič zapored) storila tudi Bank of Canada, kar je odziv na najvišjo brezposelnost po letu 2017 (če ne štejemo covidnega obdobja). Ta je bila novembra 6,8-odstotna. Evropska centralna banka je, kot je bilo pričakovati, depozitno obrestno mero spustila na tri odstotke. Letos jo je oklestila za 100 bazičnih točk oziroma za eno odstotno točko.

Koliko portfelja nameniti bitcoinu? Odstotek do dva.
Na obvezniških trgih je v petek zahtevana donosnost desetletne ameriške obveznice prvič po dobrih dveh letih presegla donosnost trimesečne obveznice, tako da ni več opaziti invertne krivulje. Evro je zdrsnil pod mejo 1,05 dolarja. Bitcoin je v sredo spet "osvojil" mejo 100 tisoč dolarjev, nima pa moči, da bi segel višje kot rekordnega 5. decembra (103.679 dolarjev). Microsoftovi delničarji so zavrnili predlog, da bi imelo podjetje v svojih bilancah tudi bitcoine, kar odraža skepticizem legendarnega ustanovitelja podjetja Billa Gatesa, ki kriptovalutam zaradi več razlogov (tudi zaradi visoke porabe elektrike) ni naklonjen. Microsoft se tako ni pridružil nekaterim podjetjem, ki so del denarnih rezerv pretopili v bitcoine. MicroStrategy ima v lasti celo 402 tisoč bitcoinov, Tesla 11.500. Pred dnevi so tudi Amazonovi delničarji pozvali upravo, naj pet odstotkov aktive nameni bitcoinom, kar bi pomenilo nakupe bitcoinov v vrednosti skoraj 30 milijard dolarjev. Omenimo še največjega upravljavca premoženja na svetu, podjetje BlackRock. Prvič so natančno opredelili, koliko bi moral biti vlagatelj izpostavljen bitcoinu (oziroma ETF-ju na bitcoin). Priporočajo 1- do 2-odstotno izpostavljenost.