Verjetno prej manjši popravek pred novo potjo navzgor, čeprav ne manjka opozoril, kako visoko vrednoten je trenutno predvsem newyorški delniški trg, na katerem je premija glede na evropske trge najvišja v zgodovini. Očitno se visokih vrednosti zaveda tudi sloviti vlagatelj Warren Buffett, ki ima v svojem holdingu Berkshire Hathaway trenutno rekordno visoko stopnjo sredstev v denarju (oziroma hitro unovčljivih obveznicah) – kar 30 odstotkov celotne aktive. Očitno Buffett trenutno ne vidi pravih priložnosti in bo raje počakal na popravek. Če bo obveljala tradicija, ga ta mesec verjetno še ne bo dočakal, saj je december na Wall Streetu praviloma najboljši mesec v letu. Od leta 1928 je indeks S & P 500 v decembru v kar 74 odstotkih primerov pridobival, pri čemer je bila rast v drugi polovici decembra v povprečju močnejša.

Danes objava novembrske inflacije v ZDA
V letošnjem decembru za zdaj rasti še ni opaziti, saj je indeks S & P 500 tam, kjer je bil na začetku meseca, a je treba takoj dodati, da je novembra pridobil 5,7 odstotka, od začetka leta pa že 27 odstotkov. Med glavnimi vzroki za tako lepo rast so visoki dobički podjetij, spodbudna ameriška gospodarska rast in nižja inflacija, zaradi česar je Fed septembra lahko začel nižati obrestne mere. Ali jih bo dodatno znižal na decembrski seji naslednji teden (velika verjetnost je, da se bo to res zgodilo), bo odvisno tudi od danes objavljenega podatka o novembrski inflaciji. Oktobra je bila ameriška inflacija na letni ravni 2,6-odstotna, novembra naj bi bila 2,7-odstotna. Jedrna inflacija (brez upoštevanja cen hrane in energentov) naj bi ostala nespremenjena pri 3,3 odstotka. Bati se je, da bo inflacija dobila pospešek naslednje leto, če se bo razplamtela carinska vojna.

Kitajske delnice po dveh slabih mesecih spet navzgor
Če se je zadnje dni na Wall Streetu rast ustavila, pa je navzgor krenila Kitajska. Po septembrski najavi obsežnih stimulativnih ukrepov kitajske vlade je bila takratna rast hitra, vendar kratka, sledila pa sta spet drsenje navzdol in odliv tujega kapitala. Do ponedeljka, ko so vlagatelji spet dobili razlog za optimizem. Politbiro je namreč za naslednje leto napovedal proaktivno fiskalno politiko, hkrati pa precej ohlapno denarno politiko, vse z željo, da se spodbudi domača potrošnja. ETF-skladi na kitajske delnice so bili v ponedeljek za skoraj devet odstotkov v plusu, s čimer se je le znižal kar 40-odstotni diskont kitajskega trga glede na indijskega. Tudi kitajske vladne obveznice so se podražile, kar je njihovo zahtevano donosnost znižalo na rekordno nizkih 1,893 odstotka pri desetletni obveznici, to pa je celo manj od donosnosti primerljive japonske obveznice.

Kako bi dodatne carine prizadele izvoz oz. gospodarsko rast?
Svet medtem še vedno ugiba, kako bodo napovedane Trumpove carine prizadele blagovno menjavo. Kitajska je tu še kako izpostavljena. Odkar je Trump leta 2018 sprožil carinsko vojno, se je kitajski presežek v trgovinski bilanci več kot podvojil in znaša 820 milijard dolarjev, piše The Economist. Z ZDA je presežka za 340 milijard, približno toliko kot leta 2018. Če bo Trump zmeren pri dodatnih carinah na kitajsko blago, bi to lahko (po ugotovitvah družbe Oxford Economics) rast kitajskega BDP-ja med letoma 2027 in 2029 oklestila le za 0,4 odstotne točke. Kitajski think-tank CF40 Research pa ocenjuje, da bi zmerne dodatne carine (med 10 in 20 odstotki) letno stopnjo kitajske rasti izvoza naslednje leto upočasnila na 1,5 odstotka (z 2,2 odstotka, če dodatnih carin ne bi bilo).

Kitajske oblasti uvedle preiskavo proti Nvidii
Morebitna uvedba drastičnih 60-odstotnih dodatnih carin bi kitajski izvoz, kot piše CF40, upočasnila za 6,5 odstotka, kar bi imelo hude posledice za državo, ki je bila lani s 3,379 bilijona dolarjev (skoraj dvakrat več kot Nemčija) daleč največji izvoznik na svetu. Seveda je veliko vprašanje, ali si bo Trump res upal tako močno naviti carine, saj Kitajska tega ne bi mirno sprejela. Že zdaj se "trudi", da bi čim manj redkih zemeljskih elementov prišlo v ZDA. Kitajska ima pri redkih zemeljskih elementih (to so kovine, ki so nepogrešljive v številnih ključnih tehnologijah) prevlado in v svetovnem merilu skoraj 70-odstotni delež pri njihovi proizvodnji. Na začetku tedna je Kitajska sporočila, da je proti Nvidii uvedla preiskavo. Razvijalca čipov obtožuje kršitve protimonopolne zakonodaje pri prevzemu izraelskega podjetja Mellanox Technologies. Delnice Nvidie so tako ta teden izgubile več kot pet odstotkov.