Kitajski predsednik Ši Džinping je napovedal dodatno odpiranje kitajskega trga, bistveno znižanje uvoznih carin in spoštovanje intelektualne lastnine, dovoljen bo tudi vstop tujih partnerjev na domači trg. Zdi se, da je Ši ponudil roko Donaldu Trumpu, ki je v nedeljo po Twitterju sporočil, da bosta ZDA in Kitajska dosegli dogovor o perečih temah, kar zmanjšuje verjetnost trgovinske vojne med najmočnejšima državama sveta. Tudi finančni minister Steven Mnuchin zdaj meni, da so strahovi odveč, potem ko je še v petek trdil drugače. V zadnjem obdobju je carinska vojna obremenila delniške indekse, ki so se pogreznili v območje popravka, saj so bili že deset odstotkov oddaljeni od januarja doseženih rekordov. Je torej spet prišel čas za vse bikovsko naravnane vlagatelje? O tem je še prezgodaj govoriti.
Podobnosti z zloglasnim letom 1987
Analitik pri banki UBS pravi, da ga trenutno volatilnost spominja na leto 1987, ko se je zgodil črni ponedeljek in več kot 20-odstoten enodnevni padec vodilnih indeksov. Statistika pravi, da je bilo v prvem letošnjem četrtletju v New Yorku kar 28 dni, ko se je trg za vsaj odstotek premaknil v eno ali drugo smer, medtem ko je bilo v vsem lanskem letu takšnih dni le osem. Pri svetovalni družbi MBMG Group napovedujejo, da bi bili lahko trgi kmalu na takšni preizkušnji kot leta 2008. Prepričani so, da so trenutno delnice celo tako visoko, da lahko govorimo o največjem borznem balonu v zgodovini. Nevarnost za zlom je zato precejšnja, še posebej, če bodo obresti naraščale. Vlagatelji spremljajo predvsem ameriško desetletno obveznico. Jamie Dimon iz banke JP Morgan je pogumno napovedal, da bi lahko njena donosnost v enem letu dosegla štiri odstotke, že vsaka rast nad tri odstotke pa bi lahko bila kritična.

Vrednosti največjih kriptovalut in tedenska sprememba, 10. aprila ob 22.00:

Brent pri 71 dolarjih
Kako občutljivi so zdaj vlagatelji, je pokazalo predvsem ponedeljkovo trgovanje na Wall Streetu. Dow Jones je bil že za 440 točk v plusu, na koncu pa pridobil le petino odstotka. V zadnji uri trgovanja takšnega padca ni bilo že šest let in pol. Vlagatelji so močno negativno pospremili novico, da je FBI opravil hišno preiskavo pri Trumpovem dolgoletnem odvetniku Michaelu Cohenu. Že včeraj pa so indeksi naredili nov velik korak naprej, Dow Jones (24.408 točk) se je povzpel za 1,8 odstotka. V ospredje bodo kmalu prišli rezultati poslovanja ameriških podjetij v prvem letošnjem četrtletju. Konec tedna bodo bilance predstavile banke Citigroup, J. P. Morgan Chase in Wells Fargo. Dobički podjetij naj bi v povprečju porasli za 17 odstotkov v primerjavi z istim obdobjem lani. Zaradi velike verjetnosti, da bodo ZDA spet vojaško posredovale na Bližnjem vzhodu, je nafta brent pri 71 dolarjih za 159-litrski sod dosegla najvišjo vrednost po letu 2014.

Verge redka svetla izjema na trgu kriptovalut
Na trgu kriptovalut še vedno prevladuje rdeča barva. V ponedeljek je bitcoin v dobrih dveh urah izgubil šest odstotkov in se spet spustil pod 7.000 dolarjev. Najnižjo točko je dosegel pri 6.646 dolarjih, kar pomeni, da je cena bitcoina v zadnjem mesecu padla za skoraj 30 odstotkov. Glavni vzrok za povečan prodajni pritisk gre, poleg pogostih novic o vedno večji regulaciji trga, iskati v tem, da se v ZDA 17. aprila izteka rok za plačilo davka na kapitalske dobičke. Ker so obdavčeni tudi tisti, ki so zaslužili s kriptovalutami, zdaj za poplačilo obveznosti v precejšnji meri bitcoine prodajajo za dolarje. Med redkimi kriptovalutami, ki jim je v zadnjih dneh uspela rast, je verge. Njegova vrednost se je v aprilu več kot podvojila in včeraj dosegla 0,09 dolarja. Z 1,3 milijarde dolarjev tržne kapitalizacije je verge splezal na 14. mesto med vsemi kriptovalutami.